Up-213/04 - 4

29. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 5102/03 z dne 19. 2. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-89/2003 z dne 28. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bila pritožnica spoznana za odgovorno storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP).

Izrečeni sta ji bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

2.Pritožnica v tipizirani ustavni pritožbi izpodbija številne domnevne kršitve. V prvi vrsti zatrjuje nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Z odločbo o prekršku naj bi ji nezakonito odvzeli znanje vožnje, ki je neodtujljiva pravica. Z odločbo Senata za prekrške naj bi ji bila kršena 23. in 25. člen Ustave, saj ta ne vsebuje pravnega pouka. Onemogočeno naj bi ji bilo zagotavljanje dela in preživetja družine, s čimer naj bi bila kršena 2. in 66. člen Ustave.

B.

3.Pritožničine trditve, povezane s postopkom pred sodnikom za prekrške, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava. Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice.

4.Pritožnica navaja, da je znanje vožnje neodtujljiva pravica in da ji ga nihče ne more odvzeti. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58), v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe ZVCP, ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

5.Pritožnica zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki pa je z ničimer ne utemelji. Ustava v tem členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodniki za prekrške in Senat za prekrške so del sodne oblasti (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Glede na navedeno je bilo pritožnici v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno.

6.Tudi pritožničin očitek kršitve 25. člena Ustave je neutemeljen. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pravico do pritožbe je pritožnica imela in jo je tudi izkoristila. Očitek pritožnice, da v drugostopenjski odločbi ni bilo pravnega pouka, tako ne more biti relevanten, saj Ustava zagotavlja le pravico do pritožbe.

Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev 25. člena Ustave.

7.Pritožničinega očitka, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 2. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba pa ne varuje posamičnih človekovih pravic ali svoboščin.

8.Pritožnica očitka, da mu je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 66. člena Ustave, ni z ničimer utemeljila, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

9.Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer