Jedro

Znižanje starostne meje zaradi otrok je ena od izjem, ki jih predvideva ZPIZ-1 in ki omogočajo izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine z znižanjem starostne meje. Staršem ali posvojiteljem je omogočeno znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Če znižanje starostne meje zaradi otrok uveljavljata oba starša, vsak za enega ali več otrok, se znižanje za vsakega od njiju določi samostojno, glede na število otrok, zaradi katerih uveljavljata znižanje starostne meje. V danem primeru sta znižanje starostne meje zaradi otrok uveljavljala oba starša, in sicer tožnikova žena za enega otroka, tožnik pa za preostala dva otroka. Pri znižanju starosti se je tako pri tožnikovi ženi upošteval en otrok, pri tožniku pa sta se pravilno upoštevala dva otroka. Drugačen način upoštevanja otrok pri znižanju starostne meje, kot ga uveljavlja tožnik v pritožbi, torej da bi se glede na število skupnih otrok najprej ugotovilo celotno obdobje znižanja starostne meje, ki pa bi se potem, upoštevaje njun sporazum, dogovorno razdelilo med oba starša, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženke št. ... z dne 16. 11. 2012 in z dne 7. 10. 2013, da se tožniku prizna znižanje upokojitvene starosti zaradi otroka v trajanju 22 mesecev in 8 dni in, da mu je toženka dolžna v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe ponovno odmeriti starostno pokojnino od 1. 4. 2012 dalje, in sicer ob upoštevanju znižanja upokojitvene starosti zaradi otrok v trajanju 22 mesecev in 8 dni, ter mu izplačati razliko med že izplačano in na novo odmerjeno starostno pokojnino. Glede znižanja starostne meje zaradi otrok je štelo, da se je v letu 2012 zavarovancu starostna meja iz 36. člena ZPIZ-1 znižala za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, za katerega je skrbel in ga vzgajal pet let in sicer v tožnikovem primeru za 16,25 mesecev oziroma za 1 leto, 4 mesece in 8 dni. Štelo je, da se obdobja znižanja vsakemu od staršev upošteva samo glede otrok, za katere dejansko uveljavlja znižanje, torej ne glede na njihovo skupno število.

2. Pritožuje se tožnik. Meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo in sicer 37. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Meni, da določilo 37. člena ZPIZ-1 ne daje izrecnega navodila o načinu njegove interpretacije in bi v posledici tega moralo sodišče delno pravno praznino zapolniti, upoštevajoč upravno in sodno prakso s področja drugih pravnih predpisov, ki zasleduje isto oziroma enakovrstno socialno tematiko. Meni, da vsak od treh otrok daje staršema z zakonom določen obseg upravičenja in je za skupno tri otroke to upravičenje predpisano v obsegu 29 mesecev in 8 dni. V primeru sporazuma, da eden od zakoncev uveljavlja pravico za prvega otroka v obsegu 6 mesecev in 15 dni, drugemu zakoncu pripada pravica do znižanja starostne meje ob upokojitvi za drugega in tretjega otroka v celotni razliki do 29 mesecev in 8 dni, kar znaša 22 mesecev in 23 dni. Pritožnik meni, da navedeno izhaja iz starševske obveznosti skrbi za otroke v času njihovega odraščanja in je eden od elementov nacionalne geografske politike. Smiselno enako določbo ima tudi Zakon o dohodnini, ki izrecno določa, da se imata starša pravico dogovoriti, koliko od priznanih olajšav za vse njune otroke bo uveljavljal kateri od obeh. ZPIZ-2 določila o delitvi posameznega otroka sicer ne predvideva, v preostalem delu pa v ničemer ne odstopa od določila ZDoh-2. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v okviru pritožbenih navedb in v obsegu, kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; - v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 7. 10. 2013, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 16. 11. 2012. S slednjo je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 1.265,30 EUR na mesec od 1. 4. 2012 dalje. S to odločbo se je nadomestila začasna odločba z dne 3. 5. 2012, že izplačani zneski pokojnin pa so se poračunali.

6. Predmetni spor se nanaša izključno na to, ali je tožena stranka v predsodnem postopku in nato prvostopenjsko sodišče v sodnem postopku pravilno upoštevalo znižanje starostne meje za tri otroke pri starostni meji tožnika, kakor to določa 37. člen ZPIZ-1. 7. Znižanje starostne meje zaradi otrok je ena od izjem, ki jih predvideva ZPIZ-1 in ki omogočajo izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine z znižanjem starostne meje. Staršem ali posvojiteljem je omogočeno znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje za vsakega rojenega ali posvojenega otroka. Pogoj, ki omogoča znižanje starostne meje je, da ima otrok državljanstvo RS, to pomeni, da se zavarovancu ali zavarovanki splošno določena starostna meja zniža, če je za otroka, ki je slovenski državljan, skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, tako da se starostna meja zniža za 8 mesecev za enega otroka, 20 mesecev za dva otroka in 36 mesecev za tri otroke. Pri večjem številu otrok se nato starostna meja za vsakega nadaljnjega otroka zniža za dodatnih 20 mesecev. Pri tem se v prehodnem obdobju upošteva 399. člen ZPIZ-1, tako da je v letu 2012 bilo znižanje za enega otroka 6,5 meseca, za dva otroka 16,25 mesecev in 29,25 meseca za tri otroke. Dodatek za četrtega in naslednje otroke je v tem letu znašal 16,25 meseca. Kdo od staršev bo znižanje starostne meje izkoristil, se starša praviloma dogovorita sporazumno, če sporazuma ni, pa je do znižanja upravičen tisti od staršev, ki je bolj uveljavil pravico do starševskega dopusta.

8. V danem primeru je prišlo do tega, da sta znižanje starostne meje zaradi otrok uveljavljala oba starša in sicer tožnikova žena za enega otroka, tožnik za preostala dva. Če znižanje starostne meje zaradi otrok uveljavljata oba starša, vsak za enega ali več otrok, se znižanje za vsakega od njiju določi samostojno, glede na število otrok, zaradi katerih uveljavlja znižanje starostne meje. V danem primeru se je tako pri ženi tožnika starostna meja znižala za enega otroka za 6 mesecev in 15 dni. Tožniku pa se je starostna meja zaradi preostalih dveh otrok v letu 2012 znižala za dva otroka, torej za 16,25 meseca (to je za 1 leto, 4 mesece in 8 dni).

9. Pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče, da so določbe 37. člena ZPIZ-1 pomensko jasne in ne omogočajo razlage, za katero si prizadeva tožnik, torej da bi se glede na število skupnih otrok najprej ugotovilo celotno obdobje znižanja starostne meje, ki pa bi se potem, upoštevaje njun sporazum, dogovorno razdelilo med oba starša. Obdobje znižanja vsakemu od staršev se upošteva samo glede otrok, za katere dejansko uveljavljata znižanje, torej ne glede na njihovo skupno število. Pri znižanju starosti se je tako pri ženi tožnika upoštevala hči B.B., rojena 29. 7. 1977, pri tožniku pa sta se upoštevala dva otroka in sicer C.C., rojena 5. 3. 1985 ter D.D., rojen 11. 2. 1990. Pravilno poudarja prvostopenjsko sodišče, da ob vsebinsko jasni zakonski določbi ni ne pravne praznine niti to ni potrebno razlagati in primerjati z drugimi ureditvami npr. z ureditvami na področju davčnih olajšav, kakor to ureja Zakon o dohodnini, saj gre za dva povsem različna ukrepa države, ki sta tudi normativno različno urejena.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.