Jedro

Odločitev upravnega organa se ne more opirati na smiselno uporabo predpisa, če za to nima pravne podlage v materialnem predpisu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega zavoda za zaposlovanje št. 05-1668-93 z dne 17.11.1993.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo št. U 929/92-5 z dne 8.7.1993 ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za delo Republike Slovenije št. 08-110/92 z dne 7.9.1992, s katero je to zavrnilo pritožbo zoper odločbo Republiškega zavoda za zaposlovanje - enote Nova Gorica št. 0711975505042/03/92 z dne 20.10.1991, s katero je ta zavrnila zahtevek tožeče stranke za uveljavitev pravice do republiške štipendije v šolskem letu 1991/92 z obrazložitvijo, da dohodki na družinskega člana v drugem trimesečju presegajo z razpisom določeno višino, in izpodbijano odločbo odpravilo. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da v izpodbijani odločbi ni navedeno, na podlagi katerih okoliščin je upravni organ ugotovil, da so dohodki na družinskega člana v drugem trimesečju leta 1991 znašali 7.458,45 takratnih dinarjev, in kako je izračunal višino materialnega cenzusa za uveljavitev pravice do republiške štipendije v znesku 5.680 takratnih dinarjev, da je v dohodek družine štel tudi katastrski dohodek, čeprav v upravnih spisih za to ni dokazov ter, da tožena stranka ni obrazložila, iz katerih pravnih norm sklepa, da je treba pri ugotavljanju višine dohodka na družinskega člana upoštevati bruto pokojnino.

Tožena stranka je v izvršitvi sodbe, glede na 62. člen zakona o upravnih sporih (ZUS), izdala novo odločbo, s katero je zavrnila pritožbo. V obrazložitvi navaja, da je zajamčeni osebni dohodek v juniju 1991 znašal 7.100,00 SIT bruto in se ta po sklepu Ministrstva za delo uporablja za ugotavljanje upravičenosti do republiške štipendije v šolskem letu 1991/92. Po 2. odstavku 56. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko uveljavijo pravico do republiške štipendije učenci, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča, če dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju tekočega leta ne presega 80 % zajamčenega osebnega dohodka po zakonu, kar v šolskem letu 1991/92 znaša 5.680,00 SIT. Po 8. členu pravilnika o štipendiranju se pri ugotavljanju upravičenosti do republiških štipendij upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine. S prehodom na nov davčni sistem oziroma sistem zagotavljanja socialnega varstva v letu 1991, ki kot osnovo za odmero prispevkov in davkov uporablja bruto dohodek in v skladu z odredbo o preračunu bruto osebnih dohodkov ministrstva za finance, se pri izračunu dohodka na družinskega člana upoštevajo dohodki v bruto zneskih. Pri obrutenju prejemkov iz naslova pokojninskega zavarovanja se skladno s 14. členom zakona o dohodnini v šolskem letu 1991/92 uporablja količnik 1,6223. Pri izračunu dohodka na družinskega člana je tožena stranka upoštevala pokojnino očeta, ki je v drugem trimesečju 1991 znašala skupaj 23.405,715 SIT preračunano v bruto znesek (23.405,71 x 1,6223) = 37.971,08 SIT, pokojnino matere, ki je v istem obdobju znašala 17.336,39 SIT preračunano v bruto znesek (17.336,39 x 1,6223) 28.124,82 SIT in katastrski dohodek (izkazan s strani Republiške uprave za družbene prihodke z dne 7.8.1991) v višini 5,20 SIT, ki preračunan v ekvivalent osebnega dohodka znaša za eno tromesečje 279,50 SIT. Izračun povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana drugega trimesečja 1991 znaša 7.375,04 SIT. Razlika SIT 83,41 pri izračunu prvostopnega in drugostopnega organa je nastala, ker je prvostopni organ upošteval kot osnovo za izračun zneska aprilskih pokojnin, drugostopni organ pa zneske pokojnin v treh mesecih drugega trimesečja 1991. Glede na dejstvo, da je izračunana višina dohodka na družinskega člana v obeh primerih presegla z zakonom določeni cenzus za uveljavitev pravice do republiške štipendije (5.680,00 SIT), ta razlika na samo odločitev nima vpliva.

Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja, da pokojnina, ki jo starša dejansko prejemata, razdeljena na tri družinske člane, znaša 4.795,77 din. To so dejansko dohodki družine, ki jih lahko uporabi za življenje. Katastrskega dohodka nimajo, imajo le košček vrta pri hiši. Starša sta bolna, za kar je predložila tudi zdravniška potrdila.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je pri presoji izpodbijane odločbe ugotovilo, da je tožena stranka sicer upoštevala pripombe sodišča v sodbi, vendar je obrutila prejemke iz naslova pokojninskega zavarovanja z uporabo količnika 1,6223, sklicujoč se na 14. člen zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), brez pravne podlage. V predpisih, ki urejajo štipendije in na katere se tožena stranka v izpodbijani odločbi sklicuje ni pravne podlage, ki bi toženi stranki omogočala obrutenje pokojninskih prejemkov z uporabo zakona o dohodnini, celo obratno, 8. člen pravilnika o štipendiranju (Uradni list RS, št. 24/91) na katerega se tožena stranka sklicuje in navaja, da se v skladu z njim pri ugotavljanju upravičenosti do republiške štipendije upoštevajo vsi dohodki in prejemki družine, govori izrecno o prejemkih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne o dohodkih, kar po mnenju sodišča pomeni, da so v tem primeru mišljeni le prejemki v ožjem pomenu, torej le tisti, ki jih družinski člani dejansko prejemajo, v tem primeru zneski pokojnine staršev, katere tožeča stranka v tožbi navaja. Da bi tožena stranka pokojninske prejemke lahko preračunala v bruto zneske po določbah zakona o dohodnini, bi morala imeti za to pravno podlago v predpisih, ki urejajo štipendije. Po ustavi namreč upravni organi odločajo na podlagi zakona (120. člen), njihovi posamični akti pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu (4. odstavek 153. člena). Zato svojih odločitev ne morejo opirati na smiselno uporabo zakonov, če za to nimajo pravne podlage v materialnem predpisu. V tem primeru te podlage tožena stranka ni imela.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 63. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) izpodbijano odločbo odpravilo, o stvari pa ni samo odločilo, ker za to ni imelo vseh potrebnih elementov. ZUS je sodišče uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).