Jedro

Tožeča stranka je registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti, zato bi lahko prirejala posebne igre na srečo na igralnih avtomatih v okviru objekta, v katerem opravlja svojo osnovno dejavnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 195/98-9 z dne 30.8.2001. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 10.6.1998, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije Ljubljana, Enota P. z dne 22.4.1998. Z navedeno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da z dnem njenega prejema preneha z dejavnostjo prirejanja posebnih iger na srečo v prostorih lokala C., L., dokler si ne pridobi dokazila o izpolnjevanju pogojev pristojnega upravnega organa.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim ugotavlja, da je tožeča stranka kot gospodarska družba, ki je registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti v omenjenem lokalu prirejala posebne igre na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic, kar je bilo ugotovljeno ob pregledu tržnega inšpektorja (zapisniki o inšpekcijskih pregledih z dne 9.4.1998 in 15.4.1998). Za opravljanje gostinske dejavnosti je registrirana in si je tudi pridobila ugotovitveno odločbo po 6. odstavku 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev (odločba Upravne enote S. z dne 23.2.1998), ne pa tudi za opravljanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. Pogoje za opravljanje omenjene dejavnosti določa Zakon o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 35/97 - sklep US, 43/97 - popravek sklepa US, v nadaljevanju ZIS) v 92., 93. in 96. členu. Zato je bil ukrep na podlagi 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97, v nadaljevanju ZTI), s katerim je tržni inšpektor tožeči stranki prepovedal opravljanje omenjene dejavnosti pravilen. O zahtevku, da se tožeči stranki povrne škoda, sodišče ni odločilo, saj izpodbijane odločbe tožene stranke ni odpravilo (1. odstavek 63. člena ZUS).

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, po katerem bi si morala pridobiti ugotovitveno odločbo tudi za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih, zmoten. Za omenjene poslovne prostore si je pridobila uporabno dovoljenje po 71. členu Zakona o graditvi objektov, ugotovitveno odločbo na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD za opravljanje dejavnosti gostinstva, v skladu s 97. členom ZIS pa je igralne avtomate pred pričetkom uporabe prijavila pristojnemu davčnemu organu. Ker je izpolnjevala vse pogoje za opravljanje dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo meni, da ji ni potrebno pridobiti še posebne ugotovitvene odločbe v smislu 6. odstavka 4. člena ZGD. Tržna inšpektorica ni bila pristojna za opravljanje nadzora nad prirejanjem posebnih iger na srečo. Glede sanitarij pa so zmotno uporabljena določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, saj ima lokal skupne sanitarije v skupnih prostorih s še dvema lokaloma v isti zgradbi. Dejansko stanje, kolikor se nanaša na odškodnino zaradi neutemeljenega ukrepa tržnega inšpektorja ter izgubljenega dobička, je bilo nepopolno ugotovljeno. Zahteva tudi povrnitev stroškov celotnega postopka, vključno s pritožbenim postopkom.

Tožena stranka ter Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic določata (med drugim) tudi 1. in 2. odstavek 92. člena ZIS. Po navedenih zakonskih določbah lahko pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti, prireja posebne igre na srečo na igralnih avtomatih z omejenim najvišjim vložkom tudi zunaj igralnic, v posebej zato namenjenem prostoru, v okviru objekta, v katerem opravlja svojo osnovno dejavnost. Določba 2. odstavka 92. člena omenjenega zakona prirejanje iger na srečo implicitno pogojuje z dejanskim opravljanjem gostinske dejavnosti. Navedeno izhaja tudi iz zakonodajalčevega namena, da bi prirejanje iger na srečo vezal na lokacijo opravljanja prirediteljeve osnovne - gostinske - dejavnosti in prirejanje iger na srečo brez koncesije dopustil le kot postransko, razvedrilno dejavnost. Podatki upravnih spisov (zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 9.4. in 15.4.1998) potrjujejo pravilnost ugotovitve upravnih organov, da tožeča stranka v prostorih C. bara, v L., ni opravljala svoje osnovne - gostinske - dejavnosti, ampak je opravljala dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnice. Zato je posledično, glede na določbi 92. člena ZIS, pravilen sklep tožene stranke ter sodišča prve stopnje, da tožeča stranka za omenjeni poslovni prostor ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo zunaj igralnic. Ker pa je dejavnost, ki jo je opravljala, opravljala brez dokazil o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev (kar v zadevi niti ni sporno), je tudi po presoji pritožbenega sodišča ukrep tržnega inšpektorja na podlagi 1. odstavka 15. člena ZTI utemeljen. Po navedeni zakonski določbi namreč izda inšpektor odločbo, če se (med drugim) opravlja dejavnost brez odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.

Pritožbeni ugovori ne vplivajo na drugačno odločitev.

Izrečeni ukrep tržnega inšpektorja ne temelji na ZIS, ampak na 1. odstavku 15. člena ZTI. Zato je glede na 1. člen omenjenega zakona za njegov izrek pristojen tržni inšpektor. Po navedeni zakonski določbi je v pristojnosti tržnega inšpektorata inšpekcijsko nadzorstvo (med drugim) tudi nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence; z ZIS določen nadzor, pa obsega le nadzor nad samim prirejanjem posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic (97. člen), za kar pa v zadevi ne gre.

Tožeči stranki se ne očita kršitev 59. člena pravilnika v zvezi s sanitarijami za goste, zato je pritožbeni ugovor o kršitvi materialnega prava s tem v zvezi brezpredmeten.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za povrnitev škode in svojo odločitev pravilno utemeljilo. S čim naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pa tožeča stranka ni navedla.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS. O stroških, ki so nastali med postopkom v upravnem sporu na prvi stopnji ali v zvezi z njim odloča sodišče prve stopnje (163. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ne obstojijo uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožeče stranke na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.