Jedro

Stranka mora v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Le na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženca zahteva plačilo odškodnine (v znesku 13.259,21 EUR s pripadki) zaradi kršitve pogodbe o finančnem leasingu. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 2004/738 z dne 27. 12. 2004 delno vzdrži v veljavi, in sicer glede glavnice v znesku 1.579,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, sicer pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu tako spremenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah I 2004/738 z dne 27. 12. 2004 vzdrži v veljavi (še) glede glavnice v znesku 10.745,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, glede razveljavitve sklepa o izvršbi za del glavnice v znesku 934,68 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je izpodbijano sodbo razveljavilo, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 84/2010 z dne 19. 8. 2010 revizijo dopustilo glede vprašanja ničnosti določbe splošnih pogojev o obveznosti leasingojemalca kot fizične osebe plačati vse nezapadle leasing obroke, če leasingodajalec odstopi od pogodbe iz razlogov na njegovi (leasingojemalčevi) strani.

4. Toženec v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev; stroškov ni priglasil. 6. Revizija ni popolna.

7. Ena najpomembnejših novosti zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)(1) je prav nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drug i odstavek 367. člena ZPP ); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP ).(2) Postopek z dopuščeno revizijo je „

dvofazen “

. V tem primeru mora stranka najprej

(pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP); če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, ima nato stranka dodaten rok petnajst dni za vložitev revizije (pri sodišču prve stopnje), argumentirane v polnem obsegu.

8. Za sodni postopek je (seveda) nujno, da sta način oziroma oblika opravljanja procesnih dejanj urejena in podvržena določenim formalnim in oblikovnim zahtevam, pri čemer je postopek pred Vrhovnim sodiščem (oziroma postopek z izrednimi pravnimi sredstvi) po naravi stvari še bolj formaliziran.(3) Nadalje je treba posebej poudariti, da je o dločanje o dopustitvi revizije preliminarni postopek sui generis, v katerem Vrhovno sodišče odloča brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku;(4) kontradiktornost(5) se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (primerjaj 375. člen ZPP).(6) Iz tega razloga mora stranka v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.(7)

9. Toženec je svoji reviziji priložil samo sklep o dopustitvi revizije II DoR 84/2010 z dne 19. 8. 2010 , ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba njegovo nepopolno revizijo zavreči (377. člen v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP), kar implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP) .

Op. št. (1): Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Pri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Op. št. (3): To velja tako glede na pomen odločitev Vrhovnega sodišča, glede na izjemnost pravnih sredstev pred tem sodiščem, kot tudi glede na ureditev, da pred tem sodiščem (lahko) velja obvezno odvetniško zastopanje in torej (razen če stranka ali njen zakoniti zastopnik nimata opravljenega pravniškega državnega izpita) v tem postopku sodelujejo le odvetniki kot pravni strokovnjaki (tretji odstavek 86. člena ZPP); primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-277/09, Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09 z dne 14. 6. 2011. Op. št. (4): V njem Vrhovno sodišče odloča (zgolj), ali bo zadevo sploh vzelo v vsebinsko obravnavo, pri čemer preizkuša (zgolj), ali zadeva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, ki presegajo konkretni primer in interese strank v konkretnem sodnem postopku; ta (prva) faza je torej usmerjena (predvsem) v varstvo javnega interesa (primerjaj prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Op. št. (5): Pravica do kontradiktornega postopka oziroma pravica do izjavljanja v postopku je del pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave Republike Slovenije – URS) oziroma pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – EKČP). Njen namen je zagotoviti vsakomur, da lahko (so)vpliva na tek postopka in odločitev sodišča v zadevi, ki se nanaša na njegove pravice oziroma obveznosti.

Op. št. (6): Nasprotna stranka do trenutka, ko ji sodišče prve stopnje vroči revizijo (skupaj s predlogom za njeno dopustitev in sklepom Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi), z dejstvom, da je bila (v zadevi, v kateri ni dovoljena že po samem zakonu) revizija dopuščena, sploh ni seznanjena. Vrhovno sodišče namreč nasprotni stranki tudi v primeru, ko revizijo dopusti, sklepa o tem ne vroči. Op. št. (7): Stranka pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno zvedela za procesna dejanja in se seznanila s procesnim gradivom, glede katerih se ima pravico izreči. Tako imenovana pravica do informacije je torej nujen temeljni (pred)pogoj pravice do izjave.