Jedro

Neaktivnost upnika, če ta ne odgovori na ugovor tretjega, ima hude posledice za nadaljnji tek izvršilnega postopka, saj sodišče v tem primeru delno ali v celoti ustavi izvršbo. Svoje neaktivnosti upnik ne more nadomestiti s sklicevanjem na to, da je na ugovor tretjega odgovoril v drugem postopku ali z odgovorom nanj šele v pritožbenem postopku. Zato so pravno nepopomebne za odločitev v tej zadevi vse upnikove trditve o tem, zakaj naj tretji ne bi verjetno izkazal svoje pravice na predmetu izvršbe. S tem, ko upnik ni odgovoril na trditve tretjega, se njegove navedbe štejejo za resnične, iz njih pa torej izhaja, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik tudi na predlog za odlog izvršbe, ki ga je v izjavo prejel skupaj z ugovorom tretjega, ni odgovoril, zato so se trditve tretjega o tem, da bi tretji pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, saj bi takojšnja realizacija izvršbe pripeljala do tega, da tretji ne bi bil poplačan oziroma bi izgubil lastninsko pravico na tem stroju, štele za resnične.

11.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih I. In II. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu tretjega ugodi in se izvršba na premičnino CNC obdelovalni center X, serijska št. 000, odloži do pravnomočne odločitve o ugovoru tretjega (I. točka izreka sklepa), da se ugovoru tretjega, A. s.r.l., ugodi tako, da se ustavi izvršba na zarubljeno premičnino: CNC obdelovalni center X, serijska št. 000. Rubež te premičnine se razveljavi (II. točka izreka sklepa) in da tretji nosi sam svoje stroške z ugovorom in predlogom za odlog (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po pooblaščenku pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da vodi zoper istega dolžnika dve izvršbi pred naslovnim sodiščem, in sicer na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (I 3276/2023) in na podlagi verodostojnih listin (VL 91329/2023), v obeh postopkih tudi na premičnine dolžnika, oba sklepa o izvršbi sta pravnomočna. Upnik je že v postopku I 3276/2023 pred istim Okrajnim sodiščem v Ljubljani na isti ugovor tretjega z dne 16. 5. 2024 v celoti nasprotoval vsem ugovornim navedbam tretjega, jih prerekal kot neresnične in odgovoril znotraj postopka I 3276/2023, v katerem teče izvršba na prav isti stroj, na katerega je sodišče v tem postopku razveljavilo rubež. Gre torej za dve izvršbi med istim upnikom in dolžnikom, in to celo na podlagi izvršilnega naslova o zastavitvi konkretne premičnine (CNC stroja), ki jo je dolžnik po notarskem zapisu ponudil v zavarovanje za terjatve upnika in je z učinkom od 12. 7. 2021 javno vpisana v uradni register neposestnih zastavnih pravic na premičninah, torej je javno znan rubež vseh premičnin v poslovnih prostorih dolžnika od 12. 7. 2021 dalje. Upnik podarja, da je isti dolžnik sporno premičnino CNC obdelovalni center X, serijska številka 000, že dne 12. 7. 2021 zastavil v korist upnika, s čimer je bila ustanovljena zastavna pravica v korist upnika na podlagi notarskega zapisa opr. št.: SV 361/21, notarja B. B. (notarski zapis Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve - že v spisu 1 3276/2023), kakor je to pojasnjeno in dokazano v predlogu za izvršbo I 3276/2024 (glej člen VI. Instrumenti zavarovanja, točko Neposestna zastavna pravica na premičninah - 8. stran notarskega zapisa). In to prav zaradi zavarovanja terjatev 300.000,00 EUR po kreditni pogodbi št. 001, ki je podlaga za terjatev v tem izvršilnem postopku VL 91329/2023. Upnik je torej pridobil neposestno zastavno pravico na spornem CNC stroju že na podlagi notarskega zapisa SV 361/21 z dne 12. 7. 2021, ko je bila nemudoma vpisana tudi v javni Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin pod ID zastavne pravice 002 od dne 12. 7. 2021 od 14:11:45 ure dalje in je tudi sodišču javno znana. S tem trenutkom je na predmetni nepremičnini nastala zastavna pravica z erga omnes učinkom in učinki rubeža, tako da se nihče ne more sklicevati, da zanjo ni vedel. Sporna premičnina CNC stroj torej ni bila zarubljena šele dne 11. 1. 2024 (t.i. priključni rubež k vodilni zadevi I 3276/2023) na podlagi zapisnika izvršitelja C. C. z dne 11. 1. 2023, saj je bila premičnina zarubljena že pred tem, in sicer z vpisom neposestne zastavne pravice v register. Nedvomno pa iz zapisnika izvršitelja izhaja, da se je ta isti CNC stroj nahajal v proizvodnih prostorih in v posesti dolžnika tudi tekom njegovih izvršilnih dejanj (dne 11. 1. 2024 in 21. 12. 2023), pri čemer dolžnik ni nikoli omenil, kaj šele ugovarjal izvršitelju, da ta CNC stroj naj ne bi bil njegov. Gre za očitno izmišljeno zgodbo tretjega. Dolžnik zastavljenega stroja sploh ne bi smel prodati brez soglasja upnika. Tretji v svojem ugovoru sploh ne izkaže, na kakšen način in kdaj naj bi tretji sploh pridobil lastninsko pravico na spornem CNC stroju (računa o svojem nakupu stroja sploh ne predloži). Več kot očitno je tretji zavedel sodišče, češ da je on lastnik sporne premičnine, s tem da je k svojim navedbam priložil poslovno dokumentacijo v italijanskem jeziku (ki je sodišče sicer sploh ne bi smelo upoštevati!), iz katere pa dejansko izhaja le dejstvo, da naj bi tretji izdal račun za prodajo nekega stroja dolžniku. Račun o prodaji pa ni isto kot račun o nakupu stroja, ki bi torej dokazoval lastništvo predmeta prodaje. Tako tretji sploh ni z verjetnostjo izkazal, da naj bi bil sam lastnik stroja. Tako so povsem irelevantne navedbe tretjega o tem, kako naj bi tretji ta isti stroj prodal družbi D. d.o.o., saj sploh ni izkazano, na kaki podlagi naj bi imel tretji sploh lastninsko pravico na stroju dolžnika, da bi ga lahko prodal nekomu tretjemu in da dolžnik ni lastnik tega istega CNC stroja. Dalje je za sodišče in za upnika povsem irelevantno razmerje med tretjim in neko tujo osebo D. d.o.o., ki naj bi z dolžnikom sklenila pogodbo o prevzemu dolga, ker vsebina tega razmerja niti ni poznana. Sploh pa ni relevantnih ugovornih navedb, ki so verjetno v dogovoru z dolžnikom namenjene zgolj poskusu zavlačevanja postopka izvršbe. Sodišče bi moralo o ugovoru tretjega pridobiti tudi izjavo dolžnika. Glede na vse zgoraj navedeno se ugovor tretjega izkaže kot očitno neutemeljen in nikakor njegove trditve niso zadostne in z verjetnostjo izkazane, zaradi česar naj sodišče pritožbi ugodi in ugovor tretjega zavrne, tretjemu in dolžniku pa naloži, naj upniku v roku osmih dni povrne potrebne stroške, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Posledično je povsem neutemeljen tudi predlog za odlog izvršbe, saj tretji ne izkaže niti enega pogoja za izdajo sklepa o odlogu izvršbe na predlog tretjega. Upnik zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in predlog za odlog zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1, 73, 73/1, 73/2

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz razlogov izpodbijanega sklepa v obravnavani zadevi v bistvenem izhaja, da upnik ni odgovoril na predlog za odlog, v katerem je tretji verjetno izkazal svojo pravico na zarubljeni premičnini in zatrjeval, da bi s takojšnjo realizacijo utrpel nenadomestljivo škodo. Za neprerekana dejstva velja, da le-ta štejejo za priznana in jih ni potrebno dokazovati (214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da je tretji verjetno izkazal svojo pravico na zarubljeni premičnini (z računom, ponudbo in cesijsko pogodbo) ter upnik ni odgovoril in ni nasprotoval ugovoru, je potrebno tudi ugovoru ugoditi in izvršbo na v izreku navedeno premičnino ustaviti (prvi odst. 65. člena ZIZ) in rubež razveljaviti (76. člen ZIZ).

5.Skladno s 64. členom ZIZ lahko, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek tega člena). Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZIZ vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona. Če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo (prvi odstavek 65. člena ZIZ).

Pridruženi dokumenti:*

6.Višje sodišče ugotavlja, da so pravilni razlogi sodišča prve stopnje, da upnik, čeprav je bil k temu pozvan, na ugovor tretjega ni odgovoril. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 24. 4. 2024 upniku posredovalo ugovor tretjega s pozivom, da se o njem izjavi v roku 8 dni, in opozorilom, da bo, če ne bo odgovoril na ugovor oziroma bo izjavil, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavilo izvršbo. Poziv z ugovorom je upnik prejel prejel po pooblaščencu odvetniku dne 27. 5. 2024, nanj pa v določenem roku ni odgovoril.

7.Neaktivnost upnika ima hude posledice za nadaljnji tek izvršilnega postopka, saj sodišče v tem primeru delno ali v celoti ustavi izvršbo. Svoje neaktivnosti upnik ne more nadomestiti s sklicevanjem na to, da je na ugovor tretjega odgovoril v drugem postopku ali z odgovorom nanj šele v pritožbenem postopku. Zato so pravno nepopomebne za odločitev v tej zadevi vse upnikove trditve o tem, zakaj naj tretji ne bi verjetno izkazal svoje pravice na predmetu izvršbe. S tem, ko upnik ni odgovoril na trditve tretjega, se njegove navedbe štejejo za resnične (primerjaj tudi 214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), iz njih pa torej izhaja, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ker upnik na ugovor ni odgovoril, je nastopila pravna posledica iz prvega odstavka 65. člena ZIZ in je sodišče prve stopnje o ugovoru tretjega odločilo pravilno. Tudi sicer pa je pravica tretjega v ugovoru tudi verjetno izkazana, saj je tretji navajal, da je on lastnik zarubljene premičnine, da jo je kot tak prodal drugi osebi, ki še ni plačala celotne kupnine in po pogodbi med njima stroji ostanejo v lasti tretjega, dokler ni poravnana celotna kupnina. Za svoje trditve je tretji tudi predlagal dokaze, in sicer račun, ponudbo, pogodbo, pa tudi zaslišanje priče. S tem je tretji standardu verjetnega izkaza svoje pravice zadostil.

8.ZIZ dalje omogoča odlog izvršbe v korist tretjega, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1) da je vložil pravno sredstvo, v katerem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno, in 2) če a) izkaže obstoj svoje pravice s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva, ali če b) za verjetno izkaže obstoj svoje pravice ter izkaže za verjetno, da bo s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi in drugi odstavek 73. člena ZIZ). Skladno s sodno prakso lahko v razmerju do tretjega predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo tudi realizacija izvršbe, torej redne posledice izvršbe, ki so v izgubi njegovega premoženja.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

9.Višje sodišče pritrjuje tudi razlogom sodišča prve stopnje, da upnik tudi na predlog za odlog izvršbe, ki ga je v izjavo prejel skupaj z ugovorom tretjega, ni odgovoril, zato so se trditve tretjega o tem, da bi tretji pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, saj bi takojšnja realizacija izvršbe pripeljala do tega, da tretji ne bi bil poplačan oziroma bi izgubil lastninsko pravico na tem stroju, štele za resnične (214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je tudi odločitev sodišča prve stopnje o predlogu tretjega za odlog izvršbe pravilna.

10.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).