Jedro

Ne glede na to, da je zavarovanec toženke za izvajanje zimske službe imel sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem, pa je na zavarovancu toženke obveznost, da vzdržuje pohodno površino, ki vodi do prodajalne, kamor sodi tudi skrb za izvajanje zimske službe. Poskrbeti mora za njeno izvajanje in ustrezen nadzor nad tem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je toženka odškodninsko odgovorna tožniku za 50 % škode iz škodnega dogodka, z dne 9. 2. 2013, v S., o višini tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških pa bo sodišče prve stopnje odločilo v končni sodbi.

2. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

- Toženka meni, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev, da je podana 50 % odgovornost zavarovanca toženke za predmetni škodni dogodek, saj je to zaključilo zgolj na podlagi navedb tožnika v tožbi in v vlogah ter na podlagi njegove izpovedi, medtem ko sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem klimatološke stroke, ki ga je predlagala toženka ter zaradi tega tudi storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je odločitev o podlagi tožbenega zahtevka tudi neustrezno oprlo na izkustveno navedbo o vremenskih razmerah, to je, da je znano, da prihajajo snežne padavine iz Kozjaka in Pohorja proti Mariboru in da v teh krajih zapade prej in več snega, kot v Mariboru, zaradi česar je sodišče sledilo trditvi tožnika, da je bil v S. ob 8.00 uri dne 9. 2. 2013, ko se je poškodoval, novozapadli sneg, ki je prekrival tla in je bila temperatura pod lediščem.

- Toženka pa je tekom postopka predlagala postavitev izvedenca klimatološke, kemijske stroke, ki bi lahko pojasnil, ali so lahko nastajale takšne zaplate ledu, kot je zatrjeval tožnik, glede na sosledje vremenskih razmer v obdobju od 7. 2. 2013 do 9. 2. 2013 in ob upoštevanju, da je pred dnevom škodnega dogodka zunanji izvajalec opravljal zimsko službo s posipavanjem in pluženjem. Iz potrdila ARSO je namreč razvidno, da na dan škodnega dogodka niso bile takšne vremenske razmere, da bi bilo mogoče govoriti o izrednih razmerah, zaradi česar bi moral zavarovanec toženke posebej na to opozoriti zunanjega izvajalca.

- Toženka tudi meni, da tožnik v postopku ni uspel dokazati, da je zavarovanec toženke opustil ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo v zimskih razmerah, saj je sklenil pogodbo z zunanjim izvajalcem in tako najel strokovno usposobljene ljudi, da izvajajo opravila zimske službe ter s tem ravnal kot dober gospodar in v skladu s pravili stroke. Predstavnik izvajalca zimske službe je tudi jasno poudaril, da so svoja dela zimske službe izvajali po navodilih zavarovanca toženke, na dan škodnega dogodka pa niso bile takšne vremenske razmere, da bi bilo mogoče govoriti o izrednih razmerah in povečani nevarnosti, na podlagi katere bi moral zavarovanec toženke posebej na to opozoriti zunanjega izvajalca. Sodišče prve stopnje tudi ni zaslišalo predlaganih prič s strani toženke, to je M.P., T.K. in T.Č. ter s tem toženki onemogočilo, da dokaže svoje trditve z neposrednim zaslišanjem prič in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

- Glede na navedeno toženka meni, da ni mogoče govoriti o odgovornosti njenega zavarovanca za nastanek škodnega dogodka in zato pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in jo vrne v ponovno odločanje ali pa sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Toženka priglaša tudi stroške nastale ji v pritožbenem postopku.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljanih relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Tudi vse odločilne dejanske okoliščine je pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik od toženke zahteva odškodnino za nastalo mu nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupni višini 17.725,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 9. 2013 dalje, ki jo je utrpel pri padcu na prehodu za pešce pred T. marketom v S. na poledeneli in zasneženi pohodni površini, za kar je krivdno odgovoren zavarovanec toženke(1), ki ni poskrbel, da bi vsem dostopna površina pred trgovino T. bila primerno očiščena.

- Sodišče prve stopnje je razsodilo, da za nastali škodni dogodek krivdno odgovarja zavarovanec toženke, ker ni ravnal z dolžno skrbnostjo, saj ni izvedel vseh potrebnih del, ki sodijo v sklop izvajanja zimske službe in tako zagotovil varno hojo v zimskih razmerah ter da je tožnik soprispeval k nastanku škodnega dogodka v višini 50 %.

7. Pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo dokazni predlog toženke po pritegnitvi izvedenca klimatološke stroke, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Z izvedbo navedenega dokaza je toženka predvsem želela dokazati, da na dan škodnega dogodka vremenske razmere niso bile takšne, da bi bilo mogoče govoriti o izrednih razmerah oziroma o nenavadnih dogodkih ali povečani nevarnosti, na kar bi moral zavarovanec toženke posebej opozoriti zunanjega izvajalca, saj ukrepi izvršeni dan pred tem niso več zadoščali. Tudi po oceni pritožbenega sodišča izvedba takšnega dokaza ni bila potrebna. Tožnik je namreč dokazoval svojo trditev o poledeneli ter hkrati zasneženi in spolzki pohodni površini, o čemer se je lahko sodišče prepričalo na podlagi podatkov ARSO v povezavi z ostalimi dokazi, predvsem pa z izpovedbo priče J.A., tako da so pritožbene navedbe o potrebnosti izvedbe dokaza z izvedencem klimatološke stroke neutemeljene. Tožnik tudi ni dokazoval izrednih razmer oziroma povečane nevarnosti, ampak le zimskim razmeram neustrezno vzdrževano pohodno površino. Zavrnitev s strani toženke predlaganega dokaza po postavitvi izvedenca klimatološke stroke tako na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe ni mogla vplivati.

8. Pritožba uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka tudi zaradi razloga, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo s strani toženke predlaganih prič M.P., T.K. in T.Č., s čemer toženki ni omogočilo, da svoje trditve o neobstoju izrednih razmer dokaže z neposrednim zaslišanjem teh prič. Sodišče prve stopnje je v dokazni oceni izpodbijane sodbe upoštevalo pisne izjave teh prič, sklep o tem, da bo pridobilo le pisne izjave, pa je sodišče prve stopnje sprejelo na naroku o glavni obravnavi dne 30. 5. 2016, toženka pa temu ni oporekala ter tudi zaradi neizvedbe zaslišanja teh prič ni pravočasno grajala procesne kršitve določb ZPP, kot to določa prvi odstavek 286.b člena ZPP. Šele v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka relativne narave zato ne more biti upoštevna.

9. Tudi pritožbeni očitki o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemeljeni. Po prepričanju pritožbenega sodišča v postopku izvedeni dokazi podpirajo zaključek sodišča prve stopnje o tem, da je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke za padec tožnika na v tožbi zatrjevanem kraju in na zatrjevani način v obsegu 50 %. Prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more omajati pritožba, ki uveljavlja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo zgolj na izpoved tožnika, izkustveno splošno znana dejstva pa ne morejo predstavljati podlage za odločitev. Sodišče prve stopnje odločitve o zaključku, da je bila pohodna površina spolzka zaradi zasneženosti in poledenelosti, ni oprlo zgolj na izpoved tožnika, ampak tudi na izpovedbo kot priče zaslišane J. A., prisotne ob škodnem dogodku, ki je izrecno izpovedala, da je bilo tam, kjer je tožnik padel ledeno in da je bila celotna pohodna površina spolzka, njuni izpovedbi pa potrjujejo podatki ARSO, kar sodišče prve stopnje pojasnjuje v točki 11 obrazložitve izpodbijane sodbe. Ob tem pa to, kar sodišče prve stopnje izkustveno navaja o vremenskih razmerah na kraju škodnega dogodka glede na najbližje merilno mesto, to je meteorološko postajo M. - T., na katero se nanašajo podatki ARSO, za zaključek o vremenskih razmerah na mestu škodnega dogodka nikakor ni odločilno.

10. Ne glede na to, da je zavarovanec toženke za izvajanje zimske službe imel sklenjeno pogodbo z zunanjim izvajalcem(2), pa je na zavarovancu toženke obveznost, da vzdržuje pohodno površino, ki vodi do prodajalne, kamor sodi tudi skrb za izvajanje zimske službe. Poskrbeti mora za njeno izvajanje in ustrezen nadzor nad tem. Pritožbene navedbe, da je zavarovanec toženke v obravnavanem primeru storil vse, kar je bilo potrebno, ker na dan škodnega dogodka niso bile izredne zimske razmere, ki bi terjale dodatno ukrepanje zunanjega izvajalca in s tem dolžnost zavarovanca toženke, da ga na to opozori, niso utemeljene. Izvedeni dokazni postopek potrjuje, da je bila predmetna pot neočiščena, poledenela in spolzka, zato je utemeljen zaključek, da je zavarovanec toženke opustil tiste ukrepe, ki bi zagotavljali varno hojo v zimskih razmerah(3) ter zato ravnal protipravno.

11. Stališče izpodbijane sodbe, da zavarovanec toženke ni ravnal s potrebno skrbnostjo je zaradi vsega obrazloženega pravilno. Ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik 50 % odgovornosti za nastanek škodnega dogodka nosi sam, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženka odškodninsko odgovorna tožniku za 50 % škode, ki mu je nastala v obravnavanem škodnem dogodku.

12. Zaradi vsega navedenega pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo na podlagi 353. člena ZPP in izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (164. v zvezi s 165. členom ZPP).

Op. št. (1) : T. d.o.o..

Op. št. (2) : V postopku ni sporno, da na dan škodnega dogodka dne 9. 2. 2013 zunanji izvajalec zimske službe ni izvajal. Op. št. (3) : Sodišče prve stopnje v točki 13 obrazložitve izpodbijane sodbe zavarovancu toženke očita opustitev naročila izvajalcu zimske službe očistiti in ali posipati parkirišče ter dovozne in odvozne poti.