Jedro

Izpodbijani sklep o davčni izvršbi ima vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v povezavi z določbo 145. člena ZDavP-2. Iz novega seznama davčnih obveznosti z dne 24. 7. 2009, ki je sestavni del sklepa, je tudi jasno razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se neporavnane obveznosti izterjujejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bilo ugodeno pritožbi tožnika zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 42911-02113/2009-1 z dne 3. 4. 2009 in se je tožniku ugotovila višina dolžnega zneska obveznosti iz naslova davkov in drugih prispevkov, o dohodku iz dejavnosti, prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skupni višini 7.886,18 EUR z zamudnimi obrestmi. Izvršilni naslovi za predhodno navedene obveznosti z navedbo, kdaj je nastopila izvršljivost, so razvidni iz seznama izvršilnih naslovov z dne 24. 7. 2009, ki je bil sestavni del izpodbijanega sklepa. Davčna izvršba se naj opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnih na računu pri NLB Ljubljana. Dolžniku se prepoveduje razpolaganje z njegovimi sredstvi na računu pri navedeni banki, NLB Ljubljana pa je zavezana, da na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva do višine dolga po sklepu z obračunanimi zamudnimi obrestmi. Davčni organ je namreč s sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 3. 4. 2009 zoper tožnika uvedel postopek davčne izvršbe dolga iz naslova davkov in drugih prispevkov o dohodku iz dejavnosti, prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sklep je bil tožniku vročen 18. 4. 2009. Nanj je podal tožnik pritožbo in navedel, da je dne 5. 6. 2006 podal vlogo za izbris prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zdravstvenega zavarovanja, na vlogo pa ni dobil odgovora. Navaja, da je bil po krivici razlaščen lastne parcele in hiše. Vse stroške je plačal in nikoli ni imel težav z davki. V nadaljevanju davčni organ navaja določbo 259. člena in 1. odstavka 242. člena Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, v nadaljevanju ZUP). V postopku reševanja pritožbe je davčni organ ugotovil, da je imel tožnik status samostojnega podjetnika posameznika od 10. 7. 2003 do 26. 1. 2006, zato je bil dolžan plačati prispevke za socialno varnost. Tožnik ni predlagal obračunov, zato je davčni organ izdal odločbo št. DT 4214-50/2008 08171 02 z dne 17. 6. 2008. Za obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od leta 1999 do 2008 so bile tožniku vročene odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Tožnik obveznosti do leta 2002 ni plačeval. S plačili so se v skladu s 1. odstavkom 93. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2) poravnavale prej dospele obveznosti. Ker tožnik obveznosti ni poravnal v predpisanem roku, je davčni organ skladno s 143. členom ZDavP-2 izdal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42911-02113/2009-1 0812 07 z dne 3. 4. 2009. Seznam izvršilnih naslovov z dne 3. 4. 2009 je bil priloga navedenega sklepa, pri čemer pa ni vseboval vseh sestavin, kot to določa 145. in 151. člen ZDavP-2. Iz seznama izvršilnih naslovov ni bilo razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se neporavnane obveznosti izterjujejo. Ker davčni organ v izpodbijanem sklepu ni navedel izvršilnega naslova, je zato izdal upravni organ izpodbijani sklep, s katerim pravilno navaja izvršilni naslov. V skladu s 5. odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. V nadaljevanju davčni organ navaja vsebino 143., 145., 166. in 159. člena ZDavP-2. Davčni organ navaja tudi vsebino 8. in 9. člena Pravilnika o načinu ravnanja izvajalcev plačilnega prometa v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (Uradni list RS, št. 91/02). Način obračunavanja stroškov davčne izvršbe je naveden v 152. členu ZDavP-2. V skladu s 66. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09, v nadaljevanju Pravilnik o izvajanju ZDavP-2) znašajo stroški za sklep o davčni izvršbi 20,86 EUR. V nadaljevanju davčni organ navaja vsebino 43. in 168. člena ZDavP-2. Drugostopni davčni organ je z odločbo št. DT-499-29-421/2009-2 z dne 3. 2. 2010 pritožbo zavrnil in navedel, da je iz predložene dokumentacije in upravnega spisa razvidno, da je prvostopni organ izdal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42916-2380/2008 0817-03 z dne 6. 8. 2009, s katerim je po vložitvi pritožbe tožnika nadomestil sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42911-02113/2009-1 z dne 3. 4. 2009, ker iz seznama izvršilnih naslovov, ki je sestavni del sklepa, ni bilo razvidno na podlagi katerih izvršilnih naslovov se neporavnane obveznosti izterjujejo. Prvostopni organ je k izpodbijanemu sklepu o davčni izvršbi pripravil nov seznam z dne 24. 7. 2009, ki je sestavni del sklepa. Iz njega je razvidno, da se terja dolg iz naslova davkov in drugih prispevkov od dohodka iz dejavnosti – konto 2020 po odmerni odločbi št. 4214-50/08 8171 02 z dne 17. 6. 2008, izvršljivo 29. 7. 2008, v znesku glavnice 59,25 EUR, zamudnih obresti 4,02 EUR, skupaj 63,27 EUR in pripis obresti po medbančni obrestni meri (SMOM) po navedeni odločbi z izvršljivostjo 29. 7. 2008 v znesku glavnice 9,75 EUR, zamudnih obresti 0,67 EUR, skupaj 10,42 EUR. Znesek glavnice znaša 69,00 EUR, zamudne obresti 4,69 ERU, skupaj 73,69 EUR. Terja se tudi dolg iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov iz dejavnosti na kontu 2021 po navedeni odmerni odločbi z izvršljivostjo 29. 7. 2008 v znesku glavnice 3.607,27 EUR in zamudnih obresti 245,19 EUR, skupaj 3.853,46 EUR, pripis SMOM v znesku glavnice 594,07 EUR in zamudnih obresti, tako da skupna vrednost glavnice znaša 4.202,34 EUR, zamudnih obresti 285,56 EUR, skupaj 4.487,90 EUR. Terja se tudi dolg iz naslovov prispevkov za zdravstveno zavarovanje od dohodka iz dejavnosti na kontu 2022 po isti odmerni odločbi v višini glavnice 1.993,10 EUR, zamudnih obresti 135,43 EUR, pripis SMOM po isti odločbi v višini glavnice 328,16 EUR, zamudnih obresti 22,30 EUR, tako da skupni znesek glavnice znaša 2.321,26 EUR, skupni znesek zamudnih obresti pa 157,73 EUR, torej skupaj 2.478,99 EUR. Terja se tudi dolg iz naslova stroškov prisilne izterjave po navedenem sklepu z datumom izvršljivosti dne 21. 7. 2005 v znesku 20,86 EUR. Terja se dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi posameznih akontacij v skupnem znesku glavnice 686,16 EUR, zamudnih obresti v znesku 117,72 EUR, kar skupaj znaša 803,88 EUR. Iz rekapitulacije vseh obveznosti je razvidno, da znaša celoten skupni dolg glavnice 7.299,62 EUR, zamudnih obresti 565,70 EUR, stroškov postopka prejšnje davčne izvršbe 20,86 EUR in stroškov te davčne izvršbe 20,86 EUR, kar skupaj znaša 7.886,18 EUR. Prvostopni organ je v izreku izpodbijanega sklepa pri znesku glavnice navedel znesek 7.278,76 EUR namesto 7.299,62 EUR, kot izhaja iz rekapitulacije v seznamu izvršilnih naslovov, vendar pa je skupen znesek pravilen in je pri seštevku upošteval pravilen znesek. Drugostopni organ ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v povezavi z določbo 145. člena ZDavP-2. Navaja pa tudi vsebino 151., 143., 145. in 157. člena ZDavP-2. Pritožbeni organ je presojal pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na podlagi navedenih zakonskih določb in se v obravnavo ugovorov tožnika glede nepravilnosti izvršilnih naslovov ni spuščal. Tožnik lahko izkoristil pritožbo kot redno pravno sredstvo zoper navedene izvršilne naslove, ne more pa tega uveljavljati v postopku davčne izvršbe. Drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopni organ v izpodbijanem sklepu opozoril tudi na izvzetja in omejitve davčne izvršbe, v skladu z 2. in 3. odstavkom 166. člena ZDavP-2. Tožnik se z odločitvijo davčnih organov ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da je bil razlaščen parcele in hiše. Kot obrtnik je posloval več kot 30 let. Vse do leta 1992 ni imel težav. Imel je dve trgovini. Nato se je pričela diskriminacija in kršenje osnovnih človekovih pravic. Ostal je brez dela in brez dohodka, tako, da ga preživlja žena. Službe ni dobil nikjer, zato ni mogel prispevkov plačevati, ker je bil brez dohodkov. Kot poklicni šofer se je leta 2003 odločil, da ponovno odpre obrt avto-prevozništvo in opravlja svoj posel s tovornjakom. Nihče ga ni opozoril, da bi moral plačevati prispevke, saj bi v tem primeru obrt takoj odjavil. Po dveh letih je prejel odločbo Davčne uprave Republike Slovenije za plačilo prispevkov zdravstvenega ter pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Pojasnjeno mu je bilo, da bi moral tudi v času, ko ni opravljal obrti in ni imel osnovnega sredstva in nobenega dohodka, plačevati prispevke. Predlagano mu je bilo, da vloži vlogo za odpis terjatve. Vlogo z vsemi prilogami je tožnik tudi oddal, vendar odgovora ni prejel. Davčni organ sedaj terja od tožnika tudi dolg iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je neupravičeno in protizakonito, saj je bil razlaščen parcele in hiše. Bil je le uporabnik, lastnik pa je bila Občina Šiška. Od leta 2002 naprej, ko je dobil vrnjeno hišo in parcelo, pa je plačal vse prispevke, kar je razvidno tudi iz položnic. Tožnik se je pritožil na vse odločbe, ki jih je prejel od leta 2006 do 2010. Sodišču predlaga, da mu odpiše naloženo obveznost ter vsebinsko predlaga, da prvostopno izpodbijano odločbo odpravi.

Drugostopni davčni organ v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih, razvidnih iz obrazložitve v odločbi št. DT 499-29-421/2009 z dne 3. 2. 2010 ter št. DT 42916-2380/2008-0817-3 z dne 6. 8. 2009, s katerimi je tudi v celoti odgovoril na tožbene ugovore, in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da lahko Upravno sodišče Republike Slovenije odloča v senatu ali po sodniku posamezniku, skladno z določbami tega zakona. Ker omenjena zadeva izpolnjuje pogoje iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani prvostopni sklep pravilen in zakonit. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim v celoti sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Sodišče iz listin upravnega spisa ugotavlja, da je med strankama sporno vprašanje, ali je izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42916-2380/2008 0817-03 z dne 6. 8. 2009, s katerim je davčni organ nadomestil sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42911-02113/2009-1 z dne 3. 4. 2009, ker iz seznama izvršilnih naslovov, ki je bil sestavni del tega sklepa, ni bilo razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se neporavnane obveznosti izterjujejo, pravilen in zakonit. Iz novega seznama davčnih obveznosti z dne 24. 7. 2009, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je po presoji sodišča jasno razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se neporavnane obveznosti izterjujejo. Ker tožnik svojih davčnih obveznosti (iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje in iz naslova nadomestila za uporabo zamudnih obresti) ni poravnal v predpisanem roku, je davčni organ, skladno z določbo 143. člena ZDavP-2 izdal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Enako kot drugostopni organ tudi sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2 v povezavi z določbo 145. člena ZDavP-2. V skladu z določbo 5. odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo, kakor tudi s tožbo, ni mogoče izpodbijati sklep o davčni izvršbi glede samega izvršilnega naslova. V zvezi s predlogom tožnika, da naj sodišče tožniku odpiše naloženo davčno obveznost pa sodišče pojasnjuje, da je postopek odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačevanja davka poseben upravni postopek, ki se vodi na podlagi popolne vloge davčnega zavezanca davčnemu organu, v skladu z določbami 101. do 110. člena ZDavP-2 in ni predmet tega upravnega spora. V skladu z navedenim, je predlog tožnika za odpis predmetne davčne obveznosti sodišče zavrnilo.

Ker je izpodbijan sklep o izvršbi pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.