Jedro

Sodišče lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pravdni postopek nadaljuje po pravnomočni delni rešitvi pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 499/2001. Navedlo je, da je prekinilo pravdni postopek zoper toženca kot poroka do pravnomočne rešitve pravdne zadeve do glavnega dolžnika, ki se vodi pod opr. št. P 499/2001. Ker je pravdna zadeva glede glavnice in večine obresti dolga do glavnega dolžnika že pravnomočno rešena, je s tem prenehal razlog za prekinitev pravdnega postopka.

Zoper navedeni sklep je toženec po svojem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo. V njej je navedel, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in da je materialno pravo zmotno uporabljeno. Sodba P 499/2001 je pravnomočna glede zneska 2.551.752,00 SIT, glede preostale terjatve pa je razveljavljena in vrnjena v ponovi postopek. Glede na to niso podani pogoji za nadaljevanje postopka. V predmetni zadevi toži tožnik tudi na bistveno višji znesek, in sicer na plačilo 3.796.302,00 SIT, torej na drugačno in višjo terjatev, zato tudi niso podani pogoji za nadaljevanje postopka. Tožena stranka ima premoženje, in sicer 18 let stari avto in štiri otroke, zato ga skrbi za izid pravde. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in predmetni sklep razveljavi ter vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Navedla je, da je pritožba neutemeljena. O predhodnem vprašanju je bilo skoraj že v celoti pravnomočno odločeno, odprto ostaja le še vprašanje glede zamudnih obresti od glavnice 2.551.752,00 SIT od 30.9.1993 do 6.8.1996, ki pa ni bistvenega pomena za rešitev predmetnega postopka. Zato predlaga, da se predmetni postopek nadaljuje in se sporna vprašanja rešijo v samem postopku. Navedbe toženca glede svojega premoženjskega stanja so za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen po 206. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker je sodišče odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je postopek o predhodnem vprašanju pravnomočno končan oziroma, ko sodišče odloči, da niso več podani pogoji, da bi čakalo na njegov konec (2. odst. člena 208 ZPP). Sklep o prekinitvi pravdnega postopka je sklep procesnega vodstva, kar pomeni, da sodišče nanj ni vezano (3. odst. 329. člena ZPP). Sodišče lahko svojo odločitev o tem, da bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali celo, če situacijo drugače oceni.

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da se pravdni postopek nadaljuje, ker je o predhodnem vprašanju v večjem delu že pravnomočno odločeno in za to ni potrebe, da bi bil postopek še prekinjen. Takšna odločitev je, kot je že zgoraj navedeno, v celoti v domeni prvostopnega sodišča, po presoji pritožbenega sodišča pa je sprejemljiva tudi iz načela pospešitve postopka, saj lahko glede razveljavljenega dela zahtevka o predhodnem vprašanju (zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 30.9.1993 do 6.8.1996) odloči sodišče v tem postopka.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podane pomanjkljivost na katere meri pritožba niti tiste na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

Ker pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.