Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 345/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.345.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

pogodba o zaposlitvi za določen čas zakoniti razlog transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas sodna razveza
Višje delovno in socialno sodišče
7. junij 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe ugotovilo, da delovno razmerje tožnici pri toženi stranki ni prenehalo 30. 11. 2015, ampak da ji še traja. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnico v 15 dneh pozvati nazaj na delo in ji ponovno vzpostaviti delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 4. 2015, ji za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati delovno dobo in jo prijaviti v socialna zavarovanja, ji od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do poziva za vrnitev na delo obračunati bruto mesečne plače po pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 4. 2015 v zvezi z aneksom z dne 9. 11. 2015, a brez dela mesečnih plač iz tretjega odstavka 73. člena ZJU, od teh bruto zneskov za tožnico odvesti predpisane davke in prispevke ter ji izplačati za čas od 1. 12. 2015 do 31. 5. 2016 mesečne neto plače, zmanjšane za 673,95 EUR mesečnega neto nadomestila za brezposelnost ter zakonske zamudne obresti od teh neto zneskov, ki tečejo od 6. dne v mesecu za pretekli mesec in za čas od 1. 6. 2016 do poziva za vrnitev na delo mesečne neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 6. dne v mesecu za pretekli mesec. V 2. točki izreka je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške tega postopka, tožnici pa mora v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.249,88 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od izteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da sodno razveže pogodbo o zaposlitvi s tožnico po predlogu tožene stranke in v skladu s 118. členom ZDR-1, oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni sledilo njenemu predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ker je zmotno ocenilo pisno izjavo priče A.A. ter njeno zaslišanje in ker je zmotno ocenilo pričanja B.B., C.C. in D.D., ki so bili tožnici nadrejeni delavci. Tožnica se je prijavila na novo delovno mesto pod št. ..., ki je bilo oblikovano za nedoločen čas, vendar ni bila izbrana kot najboljša kandidatka. To je bil edini izbirni postopek, na katerega se je prijavila tožnica. Zoper odločitev tožene stranke o neizbiri je tožnica sprožila tudi upravni spor, vendar pri tem ni bila uspešna, saj je upravno sodišče njeno tožbo zavrnilo. Sodišče prve stopnje je nekritično ocenilo vedenje tožnice po neizbiri v natečajnem postopku, saj so zgoraj omenjene zaslišane priče verodostojno in prepričljivo pojasnile, da je bil postopek za zasedbo delovnega mesta izpeljan zakonito, transparentno in nediskriminatorno. Prav tako ni pravilno dokazno ocenilo lastnega poveličevanja tožnice, poniževanja sodelavcev ter neprimernega vedenja do nadrejenih delavcev, pri čemer je preveliko težo dalo pričanju bivših sodelavcev tožnice. Ti niso bili seznanjeni s situacijo v službi za splošne in kadrovske zadeve, saj so delali v drugih sektorjih in niso bili seznanjeni s spornimi dogodki. Iz izpovedbe D.D. izhaja, da so vsi kandidati kandidirali pod enakimi pogoji, da ni bil nihče diskriminiran in da je bila tožnica tista, ki je ravnala skrajno neprimerno, obrekovala delodajalca, mu očitala kazniva ravnanja in nato natolcevala laži tako glede izvedbe javnega natečaja kot tudi glede vsebine vloge kandidatke za delovno mesto št. ... v kadrovski službi tožene stranke. To vlogo je tudi nepooblaščeno odnesla iz kadrovske službe. Sodišče prve stopnje je prav tako nekritično ocenilo izpovedbo tožnice glede njenega obnašanja na sestanku z ministrico 17. 9. 2015 ter iznašanje osebnih podatkov drugih kandidatov iz kadrovske službe, izvajanje pritiska na ministrico, povsem prezrlo pa je izpovedbe zgoraj omenjenih prič, ki kažejo na medsebojno porušeno zaupanje, zaradi česar medsebojno sodelovanje ni več mogoče. To jasno izhaja iz izpovedbe priče B.B., ki jo je sodišče prve stopnje napačno ocenilo. Tožena stranka zaradi tožničinega agresivnega vedenja in neprimernega obnašanja do sodelavcev (kar izhaja iz izpovedb zaslišanih prič) s tožnico ne more več nadaljevati delovnega razmerja. Tožnica je s svojimi ravnanji (tudi iznašanje dokumentacije iz prostorov kadrovske službe) kršila ne le navodila delodajalca, temveč tudi kodeks javnih uslužbencev in Zakon o varstvu osebnih podatkov, zato nadaljevanje delovnega razmerja z njo ni možno.

3. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo (tožena stranka v pritožbi bistvene kršitve določb postopka uveljavlja le pavšalno in neobrazloženo, dejansko pa izpodbija le dokazno oceno sodišča prve stopnje), da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in da je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

6. Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas, reintegracijo k toženi stranki in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo. Tožena stranka je primarno ugovarjala utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka v celoti, podredno pa je predlagala (v kolikor bi bilo v postopku ugotovljeno, da so obstajali pogoji za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), da sodišče prve stopnje na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013) sodno razveže tožničino pogodbo o zaposlitvi.

7. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu enkrat že odločalo in s sodbo opr. št. I Pd 68/2016 z dne 22. 2. 2017 ugotovilo, da je bila prekinitev delovnega razmerja tožnice s strani tožene stranke z dne 30. 11. 2015 nezakonita in jo razveljavilo, kot nezakonita je odpravilo sklepa tožene stranke z dne 5. 11. 2015 in 9. 12. 2015, ugotovilo pa je tudi, da ima tožnica s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Poleg tega je ugodilo tožničinemu reintegracijskemu in praktično v celoti tudi reparacijskemu delu zahtevka (razen glede obračuna bruto plač vključno z delom plač iz tretjega odstavka 73. člena ZJU, upoštevanja bruto namesto neto višine izplačanega nadomestila za brezposelnost ter plačila zakonskih zamudnih obresti za čas pred 6. dnem v mesecu od neto plače preteklega meseca, kar je zavrnilo). Zoper ugodilni del sodbe in zoper odločitev o stroških se je pritožila tožena stranka. Tej pritožbi je pritožbeno sodišče delno ugodilo (glede odločitve o reintegraciji in reparaciji) zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 236.a členom ZPP in 8. členom ZPP, v preostalem pa je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe (sodba in sklep VDSS opr. št. Pdp 321/2017 z dne 12. 10. 2017). S citirano odločbo je poleg tega razveljavilo tudi odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, na podlagi katere bi morala tožena stranka tožnici povrniti njene pravdne stroške.

8. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odpravilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki jo je storilo pri prejšnjem odločanju o utemeljenosti predloga tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča (118. člen ZDR-1), saj je dokazno ocenilo tudi pisno izjavo priče A.A., ki je bila podana na podlagi 236.a člena ZPP, poleg tega pa je navedeno pričo na naroku za glavno obravnavo tudi zaslišalo. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice za reintegracijo k toženi stranki (in posledično za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja s pripadajočo plačo za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva vrnitve na delo k toženi stranki) ter utemeljenosti predloga tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (in posledično za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, vključno s pripadajočo plačo od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva sodne razveze pogodbe o zaposlitvi) je sodišče prve stopnje ponovno dokazno ocenilo vse relevantne dokaze, vključno s pisno izjavo priče A.A. in njeno izpovedbo in na podlagi sprejete dokazne ocene (ki je skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP) tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi neutemeljen. Glede na ta zaključek je v celoti ugodilo še preostalemu delu tožničinega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reintegracijo tožnice k toženi stranki in na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja (priznanje delovne dobe, prijava v socialna zavarovanja, obračun in izplačilo pripadajoče plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) za obdobje od dneva nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja do poziva za vrnitve na delo.

9. Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi (podobno npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 54/2017 z dne 6. 6. 2017, sodba VIII Ips 305/2015 z dne 23. 2. 2016, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje). Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot podlago za sodno razvezo navaja le okoliščine (ravnanja tožnice), ki so nastale pred nezakonitim prenehanjem tožničine pogodbe o zaposlitvi. Te okoliščine so se nanašale na obnašanje tožnice na sestanku dne 17. 9. 2015 pri ministrici A.A., na odnos tožnice do sodelavcev in na zatrjevano kršenje varstva osebnih podatkov s strani tožnice.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s strani tožene stranke zatrjevanim neprimernim odnosom tožnice do sodelavcev dokazno ocenilo izpovedbe tistih prič, ki so opisovala sporna ravnanja tožnice in izpovedbe prič ter pisne izjave prič, iz katerih pa ne izhaja, da bi se tožnica neprimerno obnašala do sodelavcev. Ob tehtanju teh izpovedb, ob upoštevanju tožničine izpovedbe, glede na dejstvo, da je tožnica v letu 2010, 2012, 2013 in 2014 prejela odlične ocene delovne uspešnosti (iz teh ocen pa izhaja med drugim tudi, da je odnos tožnice do sodelavcev ocenjen kot zelo dober) in glede na dejstvo, da tožena stranka zoper tožnico zaradi njenega ravnanja ni sprožila nikakršnih postopkov, je sodišče prve stopnje tudi po zaključku pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da tožnica ni imela neprimernega odnosa do sodelavcev ves čas (glede na navedbe tožene stranke je bila to ena od okoliščin za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi). Nadalje je pravilno zaključilo, da tudi tožničino vedenje na sestanku dne 17. 9. 2015 ni takšna okoliščina, ki bi bila lahko podlaga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, med drugim tudi zato, ker tožena stranka tudi v zvezi s tem sestankom zoper tožnico ni sprožila nobenih postopkov. To bi prav gotovo storila, če bi menila, da zaradi tožničinega obnašanja na sestanku dne 17. 9. 2015 s tožnico ni mogoče več nadaljevati delovnega razmerja. Glede na navedeno in tudi ob upoštevanju dejstva, da tožena stranka ni podala ustrezne trditve podlage o kvaliteti tožničinega dela (o kateri sta sicer izpovedovali priči A.A. in B.B.) je utemeljeno zaključilo, da zgoraj opisane okoliščine niso utemeljena podlaga za uporabo 118. člena ZDR-1. 11. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki se nanaša na očitek tožene stranke o kršenju varstva osebnih podatkov, kar naj bi bila tudi ena od okoliščin za sodno razvezo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v okviru svojih delovnih zadolžitev naletela na vlogo kandidatke za zasedbo delovnega mesta št. ... (tožnica se je sicer prijavila na delovno mesto št. ...), pri čemer je del te vloge vseboval identičen tekst, kot pa ga je v svoji vlogi oblikovala tožnica (A22, A23). Vlogo te kandidatke je tožnica predstavila tudi ministrici na sestanku dne 17. 9. 2015, na katerem je tožnica uveljavljala varstvo svojih pravic (tožnica na razpisu za zasedbo prostega delovnega mesta št. ... ni bila izbrana). Na tem sestanku so bili prisotni poleg tožnice in A.A. le tožničin pooblaščenec, tožničin nadrejeni B.B. in D.D. (vodja kabineta E.). Ker je bilo v postopku ugotovljeno tudi, da tožnica te vloge ni posredovala še komu drugemu in da ni nezakonito dostopala do vlog še kakšnih drug oseb, ker zoper tožnico v zvezi s tem ravnanjem ni bil sprožen noben postopek in ker je po tem sestanku tožnica z delom pri toženi stranki nadaljevala še več kot dva meseca (do izteka zadnje pogodbe, sklenjene za določen čas), je sodišče prve stopnje zaključilo, da tudi to ravnanje tožnice ne predstavlja okoliščine za sodno razvezo tožničine pogodbe o zaposlitvi. S tem zaključkom pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da glede na specifično situacijo, do katere je prišlo v zvezi z vlogo druge kandidatke (tožnica je to vlogo predložila ministrici v zvezi z varovanjem svojih pravic iz delovnega razmerja) ni utemeljena bojazen tožene stranke, da bi tožnica v bodoče kršila predpise o varstvu osebnih podatkov in da je to razlog za izgubo zaupanja tožene stranke do tožnice, kar naj bi pomenilo, da tožena stranka s tožnico ne more več nadaljevati delovnega razmerja.

12. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, s katerimi izpodbija pravilnost dokazne ocene izvedenih dokazov, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje presojalo tako dokaze, ki govorijo v prid okoliščinam za utemeljenost sodne razveze, kot tudi dokaze, na podlagi katerih je zaključiti, da za sodno razvezo ni utemeljenih razlogov, tožena stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje nekritičnost ocene izpovedb zaslišanih prič in tožnice. Poleg tega je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določene listinske dokaze in ne le na izpovedbe le teh oseb. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je celovita, popolna in pravilna. Z njo soglaša tudi pritožbeno sodišče, drugačne pritožbene navedbe tožene stranke pa so neutemeljene. Glede na to, da vprašanje pravilnosti izbirnega postopka kandidatov za delovno mesto št. ... ni odločilno za rešitev tega individualnega delovnega spora, pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi s tem ne odgovarja.

13. Pritožba tožene stranke v zvezi z delom odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na obračun ter izplačilo pripadajoče plače in pravdne stroške, ki jih mora tožena stranka povrniti tožnici, je povsem pavšalna in neobrazložena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje tudi glede tega dela svoje odločitve ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in da je izpodbijana sodba tudi v tem delu materialnopravno pravilna.

14. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožničin odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia