Jedro

Če je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo 15 dnevni rok, da se izjavi o ustnih ugotovitvah izvedenca na naroku za glavno obravnavo, to še ne pomeni, da ji je s tem dalo tudi rok za uveljavljanje morebitne izločitve sodnega izvedenca. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, čeprav je bila ta vložena v roku, ki ga je sodišče sicer za drug namen dodelilo tožeči stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke z dne 16. 3. 2022 za izločitev stalnega sodnega izvedenca medicinske stroke doc. dr. A. A., dr. med., kot prepozno zavrglo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da bi tožeča stranka morala podati zahtevo za izločitev v roku 8 dni od trenutka, ko je izvedela za razlog izločitve, torej v roku 8 dni od vročitve sklepa o postavitvi sodnega izvedenca, oziroma v 8. dneh od ustnega podajanja izvedenskega mnenja, ko je bilo jasno, da sodni izvedenec svojega stališča ne bo spremenil. Tožeča stranka je sklep o postavitvi izvedenca prejela dne 9. 8. 2021, pri čemer je sodni izvedenec izdelal pisno izvedensko mnenje dne 8. 9. 2021 in ga nato na naroku dne 2. 3. 2022 še ustno dopolnil. Tožeča stranka je zahtevo za izločitev sodnega izvedenca vložila šele dne 16. 3. 2022. 2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sklepanje sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica izločitev izvedenca zahtevati najkasneje v roku 8 dni po tem, ko je izvedela za postavitev izvedenca dr. A., oziroma najkasneje 8 dni od ustnega podajanja izvedenskega mnenja, zmotno. Po njenem prepričanju bi se moral sodni izvedenec v obravnavani zadevi izločiti sam. Zaslišan na naroku dne 2. 3. 2022, je namreč na izrecno vprašanje tožnice potrdil, da je bil z obravnavano zadevo seznanjen z njene strani še pred sprožitvijo obravnavanega sodnega postopka, in sicer z namenom, da poda mnenje o smiselnosti vložitve tožbe. Isti izvedenec je tako na predlog tožeče stranke izdelal izvedensko mnenje pred sprožitvijo predmetnega sodnega postopka v zvezi z vprašanjem poslovne sposobnosti pokojne B. B. v času sklenitve spornega pravnega posla. Takrat je izvedenec razpolagal s povsem identično listinsko dokumentacijo, ki jo je uporabil pri izdelavi izvedenskega mnenja v sodnem postopku, pri čemer pa je v tem sodnem postopku prišel do diametralno nasprotnega stališča. 3. Nadalje tožeča stranka v pritožbi še poudarja, da ji je sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo dne 2. 3. 2022 določilo 15 dnevni rok, da se o podanem izvedenskem mnenju na tem naroku obrazloženo izjasni, kar je slednja storila in v tem roku tudi predlagala izločitev sodnega izvedenca, zato je njena zahteva pravočasna. Tožnica ni bila dolžna preverjati izvedenčeve nepristranskosti že ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj tedaj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi kot takšne same po sebi lahko pri tožeči stranki vzbujale dvom v morebitno izvedenčevo nepristranskost. Vloga za izločitev je bila torej vložena znotraj roka, kot ji ga je s procesnim sklepom naložilo sodišče prve stopnje, zato slednje, ko v izpodbijanem sklepu zaključuje, da je zahteva za izločitev vložena prepozno, prihaja samo s seboj v nasprotje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje opremilo izpodbijani sklep s pravnim poukom, da je pritožba dopustna. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zahtevo za izločitev izvedenca zavrglo in ne zavrnilo. V primeru zavrnitve predloga za izločitev namreč ZPP v petem odstavku 247. člena določa, da zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca ni posebne pritožbe, kar pomeni, da stranka tak sklep lahko izpodbija le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.1 V primeru zavrženja zahteve za izločitev izvedenca pa gre za vprašanje njene pravočasnosti, ki bi v nadaljevanju postopka, ob morebitni ugoditvi pritožbe zoper tak sklep, lahko privedlo do vsebinskega obravnavanja zahteve za izločitev, zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke vsebinsko obravnavalo.2

6. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ni našlo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Prav tako so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da je sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da je zahteva za izločitev vložena prepozno, čeprav je bila vložena v skladu s 15 dnevnim rokom, ki ga je samo naložilo.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o prepozno vloženi zahtevi za izločitev izvedenca oprlo na dejstvo, ki ga je zatrjevala sama tožeča stranka, in sicer, da je le-ta predhodno naročila izvedensko mnenje pri dr. A., ker pa je ta izdelal drugačno izvedensko mnenje v sodnem postopku, je slednji pristranski. Na podlagi tega je zaključilo, da slednje pomeni le nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem, pri čemer je bilo tožeči stranki že v času vročitve sklepa o postavitvi sodnega izvedenca to dejstvo znano. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki določilo tudi 15 dnevni rok, da se izjavi o sami vsebini podanega ustnega izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo dne 2. 3. 2022. Z določitvijo tega roka je sodišče prve stopnje tožeči stranki zagotovilo pravico do izjave v smislu opredelitve do vsebine izvedenskega mnenja, podanega na glavni obravnavi. S tem ji je zagotovilo pravico do izjave, ki izhaja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je konkretizirana tudi v 22. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS)3 ter nadalje v 5. členu ZPP, ki določa načelo kontradiktornosti, po katerem mora sodišče vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Navedeno velja tudi za vso ostalo pridobljeno procesno gradivo v postopku (kot je npr. izvedensko mnenje), ki lahko vpliva na odločitev sodišča.4 Pravica stranke, da zahteva izločitev sodnega izvedenca je tako povsem ločena od pravice stranke do izjave v civilnem postopku. Če je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo 15 dnevni rok, da se izjavi o ustnih ugotovitvah izvedenca na naroku za glavno obravnavo, to še ne pomeni, da ji je s tem dalo tudi rok za uveljavljanje morebitne izločitve sodnega izvedenca. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je zahtevo za izločitev zavrglo kot prepozno, čeprav je bila ta vložena v roku, ki ga je sodišče sicer za drug namen dodelilo tožeči stranki. Izpodbijani sklep se tako da preizkusiti in zato ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialnopravne določbe v procesnem zakonu, ko je zahtevo za izločitev sodnega izvedenca tožeče stranke zavrglo kot prepozno. Izvedenec je lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik (prvi odstavek 247. člena ZPP), torej v skladu s 6. točko 70. člena ZPP tudi, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Prav tak razlog je zatrjevala tožeča stranka v svoji zahtevi za izločitev, ko je uveljavljala nepristranskost izvedenca, ki je pred sodnim postopkom izdelal nasprotujoče mnenje tistemu, ki ga je izdelal v sodnem postopku.

9. Drugi odstavek 247. člena ZPP nadalje določa, da mora stranka zahtevati izločitev izvedenca takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem, če pa je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi, ter nadalje še, da če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v 8 dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. Kot izhaja iz citiranega zakonskega določila, lahko zahteva izločitev sodnega izvedenca le stranka, ne pa tudi izvedenec.5 Pritožbena zatrjevanja tožeče stranke, da bi se moral izvedenec izločiti sam tako niso utemeljena, saj slednji te možnosti nima.6

10. Iz zgoraj navedenega drugega odstavka 247. člena ZPP pa izhaja tudi, da mora biti zahteva za izločitev sodnega izvedenca vložena pravočasno, in sicer je določen subjektivni rok za podajo zahteve za izločitev izvedenca, ki začne teči takoj, ko je stranka izvedela za razlog izločitve in objektivni rok, do katerega se lahko zahteva vloži, to je najpozneje do začetka podajanja mnenja.7

11. V obravnavani zadevi je tožeča stranka izločitev izvedenca zahtevala po tem, ko je sodni izvedenec že opravil izvedensko delo, za kar šesti odstavek 247. člena ZPP določa, da če stranka izve za razlog izločitve šele po tem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo. Tako je tudi v tem primeru bistveno vprašanje, kdaj se je zgodila ustrezna seznanitev s procesno relevantnimi dejstvi v obravnavani zadevi, torej kdaj je začel teči subjektivni rok.

12. Glede na to, da tožeča stranka sama zatrjuje, da je izvedenec dr. A. na njeno prošnjo izdelal predpravdno izvedensko mnenje, ki je sicer diametralno nasprotno, kot mnenje, ki ga je izdelal v sodnem postopku, kar pomeni, da je bila tožeča stranka s tem dejstvom seznanjena že ob vložitvi tožbe, se pritožbeno sodišče strinja z razlogi sodišča prve stopnje, ki je za trenutek seznanitve z izločitvenim razlogom štelo vročitev sklepa o postavitvi izvedenca, to je 9. 8. 2021 (pri tem ni mogoče spregledati dejstva, da je tožeča stranka sama na naroku za glavno obravnavo dne 5. 5. 2021 predlagala, da sodišče v tem sodnem postopku angažira prav dr. A.). Ob takšni ugotovitvi pa je tudi pravilna materialnopravna odločitev sodišča prve stopnje, da je vložena zahteva za izločitev izvedenca prepozna, ker ni bila vložena v 8 dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca, pač pa šele dne 16. 3. 2022.8

13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Kot zgoraj, komentar k 247. členu, str. 487. 2 Tako sklep VSL II Cp 191/2018 z dne 20. 1. 2018. 3 Kot izhaja iz odločbe USRS Up-271/07-19 z dne 3. 7. 2008 tč. 7 obrazložitve, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim zajema tudi pravico stranke do izjavljanja v postopku. 4 Odločba USRS Up-271/07-19 z dne 3. 7. 2008, tč. 7 obrazložitve in Komentar Ustave Republike Slovenije, Nova Univerza, Evropska pravna fakulteta, Ljubljana 2019, I. del, komentar k 22. členu, str. 175 . 5 Tako sodba VSM I Cp 577/2008 z dne 7. 10. 2008 in dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić in Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, komentar k 247. členu, str. 485. 6 Glede izvedencev tudi ni mogoče uporabiti prvega odstavka 71. člena ZPP o dolžnosti prenehanja z delom, če je podan izločitveni razlog, kot to velja za primer vložene zahteve za izločitev sodnika (tako sodba VSM I Cp 577/2008 z dne 7. 10. 2008). 7 Tako sodba VSC Cpg 95/2021 z dne 20. 10. 2021 in kot zgoraj, komentar k 247. členu, str. 486. 8 Podobno sklep VSRS VIII Ips 7/2017 z dne 4. 4. 2017, sodba VSC Cpg 95/2021 z dne 20. 10. 2021 in sklepa VSL II Cp 14972011 z dne 16. 2. 2011 in II Cp 191/2018 z dne 25. 1. 2018.