Jedro

Glede na to, da v času izdaje dopolnilnega sklepa v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah solastninska pravica ni bila več vpisana na zapustnico, sodišče ni imelo podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju glede solastnega deleža zapustnice na navedeni nepremičnini.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tem postopku pod opr. št. D 171/2010 in D 172/2010 vodilo zapuščinska postopka po zapustnikih A. I. in E. M. Iz sklepa o dedovanju z dne 18.10.2010 izhaja, da se kot dediči razglasijo zapustnikovi sestri A. V. in B. I., vsaka do 1/3 zapuščine, ter zapustnikova nečaka J. M. in J. R. (sin in hčerka zapustnikove sestre E. M., ki je umrla za zapustnikom), vsak do 1/6 zapuščine. Nadalje iz sklepa o dedovanju izhaja, da zapuščino poleg 1/4 denarnih sredstev na varčevalnem računu pri B. C. v približni višini 9.047,80 EUR predstavlja 1/4 solastnega deleža nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N., parc. št. ..., ter 15/72 solastni delež nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., parc. št. ..., ... in ... Z dopolnilnim sklepom o dedovanju pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da se za dediča pokojne E. M. glede njenega 1/4 solastnega deleža nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. N., parc. št. ..., razglasita sin zapustnice J. M. do 1/2 navedenega solastnega deleža in hči zapustnice J. R. do 1/2 navedenega solastnega deleža. Zoper dopolnilni sklep se pritožujeta dediča J. M. in J. R. Navajata, da je potrebno dopolnilni sklep o dedovanju odpraviti in ga izreči za ničnega, saj je neizvedljiv, ker je zapuščina po pokojni zapustnici že vpisana v zemljiško knjigo, vendar so deleži napačno vpisani. Predlagala sta izdajo popravnega sklepa o dedovanju, sedaj pa je bil izdan dopolnilni sklep, ki v zemljiški knjigi ni izvedljiv. Zapuščina po pokojni zapustnic, njuni materi, je bila v celoti izvedena s sklepom o dedovanju z dne 18.10.2010, opr. št. D 171/2010 in D 172/2010, in sicer tako glede nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. kot glede nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., vendar so bili deleži napačno vknjiženi. Dopolnilni sklep je bil vročen samo pritožnikoma, ne pa tudi A. V. in B. I., čeprav se mora njun delež zmanjšati za delež, ki se poveča pritožnikoma. Pritožnikoma bi namreč glede na deleže, ki sta jih upravičena podedovati po obeh zapustnikih, moralo pripadati vsakemu do 2/12 celote nepremičnine vl. št. ... k.o. N. ter vsakemu do 10/72 celote nepremičnine vl. št. ... k.o. L., medtem ko dedinjama A. V. in B. I. kot dedinjama po A. I. pripada vsaki do 1/12 celote nepremičnine vl. št. ... k.o. N. ter vsaki do 5/72 celote nepremičnine vl. št. ... k.o. L. Pritožnika navajata, da iz sklepa o dedovanju z dne 18.10.2010 in iz zemljiške knjige izhaja ravno obratna porazdelitev deležev med dediči. Glede na navedeno pritožnika predlagata odpravo izpodbijanega dopolnilnega sklepa zaradi ničnosti po uradni dolžnosti ter izdajo novega dopolnilnega sklepa, ki bo popravil napačno navedene deleže iz sklepa o dedovanju z dne 18.10.2010, saj menita, da se je pri vpisu deležev pripetila očitna napaka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi vloge pritožnikov z dne 22.11.2010, s katero sta ta zahtevala popravo sklepa o dedovanju, dne 1.12.2010 izdalo dopolnilni sklep o dedovanju, v katerem je kot dediča 1/4 solastnega deleža pokojne E. M. na nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. N., parc. št. ..., razglasilo oba pritožnika, vsakega do 1/2. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri izdaji sklepa o dedovanju ni prišlo do takšne napake, ki bi v skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ter 332. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD, omogočala izdajo sklepa o popravi. Sodišče je namreč pravilno pojasnilo, da v obravnavanem primeru pri izdaji sklepa o dedovanju ni prišlo do očitne pisne oziroma računske pomote, temveč je sodišče pri izdaji sklepa o dedovanju kot premoženje zapustnice E. M. upoštevalo le tisto premoženje, ki ga je navedena podedovala po A. I., spregledalo pa je, da je bila zapustnica ob svoji smrti tudi sama do 1/4 solastnica nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N., parc. št. ..., kar potrjujejo zemljiškoknjižni izpiski, torej sodišče ni izvedlo dedovanja po zapustnici. Pritožbeno sodišče pa na podlagi izpiskov iz zemljiške knjige še ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako pri izdaji sklepa o dedovanju kot pri izdaji dopolnilnega sklepa spregledalo tudi, da je bila E. M. ob svoji smrti (neodvisno od premoženja, ki ga je dedovala po pokojnem A. I.) solastnica še do 15/72 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., parc. št. ..., ... in ... Tudi glede tega premoženja sodišče prve stopnje ni izvedlo zapuščinskega postopka po pokojni E. M. Dejstvo, da zgoraj navedeno premoženje zapustnice v sklepu o dedovanju ni bilo zajeto, bi sicer v skladu z 221. členom ZD lahko utemeljevalo izdajo dopolnilnega oziroma dodatnega sklepa o dedovanju, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče ne bi smelo izdati dopolnilnega sklepa, temveč bi moralo izdati sklep o popravi.

Iz podatkov v spisu (zemljiškoknjižni izpiski v prilogah spisa in sklep zemljiškoknjižnega sodišča - Okrajnega sodišča v Celju z dne 26.10.2010, opr. št. Dn 6659/2010 na listni številki ... spisa) izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 18.10.2010, opr. št. D 171/2010 in D 172/2010, tako pri nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. N., parc. št. …, kot pri nepremičninah, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., parc. št. ..., ... in ..., opravilo vknjižbo lastninske pravice na dediče, in sicer glede solastnih deležev obeh zapustnikov, čeprav za vknjižbo 1/4 in 15/72 solastnega deleža zapustnice E. M. glede na zgoraj obrazloženo ni imelo podlage v sklepu o dedovanju. Pritožba pa pravilno opozarja, da je pri navedeni vknjižbi prišlo tudi do napačne porazdelitve deležev med dediče A. V., B. I., J. M. in J. R., saj iz zemljiške knjige izhaja, da sta dedinji A. V. in B. I. dedovali vsaka do 2/12, pritožnika pa vsak do 1/12 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N., ter da sta dedinji A. V. in B. I. dedovali vsaka do 10/72, pritožnika pa vsak do 5/72 celote nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., kar pa je napačno.

Iz sklepa o dedovanju z dne 18.10.2010 namreč izhaja, da so zapuščino pokojnega I. A. dedovali A. V. in B. I., vsaka do 1/3 njegovih solastnih deležev (torej vsaka 1/12 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. in vsaka 5/72 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. L.), ter pritožnika kot otroka zapustnikove pokojne sestre E. M., vsak do 1/6 njegovih solastnih deležev (torej vsak 1/24 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. in vsak 5/144 celote nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L.). Kot dediča 1/4 in 15/72 solastnega deleža E. M. na nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. N., in na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. ... k.o. L., pa prideta v poštev samo pritožnika kot zapustničina otroka, kar izhaja tudi iz izpodbijanega dopolnilnega sklepa (dediča prvega dednega reda), in sicer vsak do 1/2 zapustničinih solastnih deležev (torej vsak do 1/8 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. ter vsak do 15/144 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. L.). Ob seštetju deležev, ki sta jih pritožnika upravičena podedovati po obeh zapustnikih, se izkaže, da pritožnikoma pripada vsakemu do 2/12 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. ter vsakemu do 10/72 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. L., medtem ko dedinjama A. V. in B. I. kot dedinjama po A. I. pripada vsaki do 1/12 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. N. ter vsaki do 5/72 celote nepremičnine, vpisane pri vl. št. ... k.o. L. Glede na to, da v času izdaje dopolnilnega sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah, vpisanih pri vl. št. ... k.o. N. ter pri vl. št. … k.o. L., solastninska pravica do 1/4 oziroma 15/72 celote navedenih nepremičnin ni bila več vpisana na zapustnico E. M., sodišče ni imelo podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju glede 1/4 solastnega deleža zapustnice E. M. na nepremičnini, vpisani pri vl. št. ... k.o. N., oziroma je le-tega izdalo preuranjeno. Vknjižbe lastninske pravice, ki izhaja iz dopolnilnega sklepa, namreč glede na zemljiškoknjižno stanje ni mogoče opraviti, zato bosta pritožnika najprej morala v zemljiškoknjižnem postopku uveljavljati odpravo zgoraj opisane napake in šele potem bo mogoče izdati dopolnilni sklep o dedovanju. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani dopolnilni sklep (3. točka 365. člena ZPP).