Jedro

Pravilno in za odločitev bistveno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 napredovanje tožnice nepravilno upoštevala dvakrat, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javne uslužbenke, nato pa še pri uvrstitvi tožnice v 32. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta, ponovno prištela štiri napredovanja in znižala plačni razred zaradi prenizke izobrazbe, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da se toženi stranki v roku 8 dni naloži, da tožnici za čas od vključno septembra 2015 do vključno septembra 2017 obračuna razliko v plači, in sicer med plačo oziroma nadomestilom po 33. plačnem razredu in dejansko prejeto plačo po 31. plačnem razredu v skupnem znesku 3.129,79 EUR bruto, od navedenega zneska odvede davke in prispevke ter tožnici izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od posameznih neto zneskov, kot so razvidni v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje. Zavrnilo je tudi tožničin stroškovni zahtevek (I. točka izreka). Tožnici je naložilo, da mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti 29,40 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je prevedba na delovno mesto strokovni sodelavec I ustrezna. Prav tako se je sodišče nepravilno sklicevalo na sodno prakso, kjer je šlo za drugačna dejanska in pravna vprašanja. Vztraja, da je potrebno uporabiti 49.č člen ZSPJS, ki določa, da je treba napredovanja upoštevati. V okviru prevedbe je torej treba upoštevati napredovanja tožnice, ki jih je pridobila s preteklim delom. Tožnica je glede na dolgoletne delovne izkušnje pred prevedbo napredovala za 4 plačne razrede. Tako je na delovnem mestu strokovni sodelavec I povsem pravilno prejemala plačo v 32. plačnem razredu, kar je osnovni 29. plačni razred delovnega mesta, povečan za 4 plačne razrede napredovanj, ki jih je tožnica pridobila pred prevedbo, ter zmanjšan zaradi nezadostne izobrazbe po 14. členu ZSPJS za en plačni razred. Ugotovitev sodišča, da je prevedba na delovno mesto strokovni sodelavec I napačna, je protispisna, prav tako pa je protispisna in zunaj trditvene podlage ugotovitev, da se je napredovanje tožnice ob prevedbi upoštevalo dvakrat. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je ugotovilo popolno in pravilno, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Pritožba uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (protispisnost, prekoračitev trditvene podlage), ki ni podan. Takšni očitki se namreč po vsebini nanašajo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ne na vprašanje presoje dejstev, glede katerih naj bi naj bi obstajala protispisnost oziroma katera naj bi sodišče ugotovilo brez trditev strank.

6. Tožnica zahteva izplačilo razlike v plači med dejansko izplačevano plačo po 31. plačnem razredu in zahtevano plačo po 33. plačnem razredu. Vztraja, da so ji bila ob prevedbi pravilno upoštevana napredovanja, zato ji tožena stranka ob napačni ugotovitvi, da so ji bila napredovanja ob prevedbi nepravilno upoštevana, od septembra 2015 dalje neutemeljeno izplačuje plačo po nižjem plačnem razredu, kot ji sicer pripada.

7. S prehodom v nov plačni sistem 1. 8. 2008 so bili ukinjeni količniki, ki so bili do uvedbe novega plačnega sistema podlaga za določitev plače javnega uslužbenca ter namesto njih uvedeni plačni razredi oz. sistem nominalnih zneskov bruto plač. Prevedbo oz. prehod iz starega v nov plačni sistem je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl.) uredil v prehodnih določbah, v 49.a do 49.c členu. Kot izhaja iz navedenih določb, je bila podlaga za prevedbo osnovna plača javnega uslužbenca, ki jo je ta dosegel v prejšnjem plačnem sistemu. Prevedba se je izvedla na način, da je bila plača javnega uslužbenca, izražena v količniku, prevedena v plačo, izraženo v plačnem razredu oz. nominalnem bruto znesku. Prevedba je torej pomenila določitev plače javnega uslužbenca v novem plačnem sistemu, zato glede njene izvedbe pridejo v poštev tudi določila 3. in 3.a člena ZSPJS (2), ki vsebujejo pravila v zvezi z določitvijo plač javnih uslužbencev pri uporabnikih proračuna in ravnanju v primeru nezakonitosti.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva, ta pa so predvsem naslednja: - tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu svetovalec I koordinator, tarifni razred VI, - 28. 7. 2008 sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto strokovni sodelavec I. Ob prevedbi so bila v osnovnem količniku (3,60) upoštevana 4 napredovanja, skupni količnik je znašal (5,29). Ko je tožena stranka tožnico upoštevaje ta količnik uvrstila v plačni razred, ji je ponovno priznala 4 plačne razrede napredovanj, - stranki sta 8. 10. 2013 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto samostojni svetovalec II, tarifni razred VII/2, z začetnim 32. plačnim razredom ter upoštevanima dvema plačnima razredoma napredovanj. Zaradi nižje izobrazbe ji je bila plača znižana za en plačni razred, tako je bila tožnica uvrščena v 33. plačni razred, - tožena stranka je tožnico z dopisom z dne 30. 7. 2015 obvestila o ugotovitvi nepravilnosti pri določitvi plače in ji ponudila aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi. V obvestilu in v aneksu je bilo navedeno, da je bila tožnica ob prevedbi na dan 1. 8. 2008 z delovnega mesta svetovalec I koordinator premeščena na delovno mesto strokovni svetovalec I, ter da je ob tem prehodu v višjo plačno skupino napačno prenesla 4 plačne razrede napredovanj, namesto (pravilno) nobenega plačnega razreda napredovanj, - tožnica aneksa ni podpisala, tožena stranka ji od septembra 2015 obračunava in izplačuje plače v višini 31. plačnega razreda (začetni 32. plačni razred, brez upoštevanja napredovanj, znižano za en plačni razred zaradi nižje izobrazbe).

9. Pravilno in za odločitev bistveno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ob prevedbi v letu 2008 napredovanje tožnice nepravilno upoštevala dvakrat, in sicer je najprej upoštevala štiri napredovanja pri določitvi količnika za izračun nominalnega zneska osnovne plače javne uslužbenke, nato pa še pri uvrstitvi tožnice v 32. plačni razred, kar je storila tako, da je osnovnemu, 29. plačnemu razredu delovnega mesta, ponovno prištela štiri napredovanja in znižala plačni razred zaradi prenizke izobrazbe, kar je v nasprotju z ureditvijo postopka prevedbe po ZSPJS. Na to nepravilnost je toženo stranko opozorila tudi inšpektorica za sistem javnih uslužbencev v opravljenem inšpekcijskem nadzoru.

10. Sodišče prve stopnje se je pri svoji presoji pravilno oprlo na sodno prakso - ista tožena stranka (Pdp 50/2015). Pri tem je citiralo ravno zgoraj izpostavljeno stališče o nepravilnosti dvakratnega upoštevanja napredovanj ob prevedbi. Temu je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče RS (VIII Ips 8/2016). Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da zadevi zaradi različnega dejanskega stanja nista primerljivi, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo le na materialnopravna stališča iz te sodne prakse, ki so uporabljiva tudi za presojo v predmetni zadevi.

11. Irelevantne so pritožbene navedbe, ki nasprotujejo ugotovitvi sodišča prve stopnje, da bi bilo pravilno, če bi bila tožnica ob prevedbi prevedena na delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca I, ne pa na delovno mesto strokovni sodelavec I. V navedeni zadevi gre za spor, ki se nanaša na vprašanje pravilnosti prevedbe v plačni razred, ne za spor o pravilnosti prevedbe na določeno delovno mesto. Zato za pravilno odločitev v tej zadevi zadošča ugotovitev, da je tožena stranka tožnici (napačno) dvakrat upoštevala napredovanja. Tako je plača tožnice v aneksu z dne 30. 7. 2015 določena zakonito, tako da se tožnici ne upošteva napredovanj in se jo uvrsti v 31. plačni razred. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo razlike med 31. in 33. plačnim razredom.

12. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Presojalo je le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker tožnica v sporu ni bila uspešna, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).