Jedro

Prošnjo za nujno BPP je glede na vsebino zakonskih določb mogoče obravnavati kot prošnjo po določbah ZBPP, ki urejajo redno (oziroma izjemno) BPP, če organ z relevantnimi podatki razpolaga in če zaradi časa reševanja prošnje ne grozi prosilcu izguba pravice opraviti kakšno dejanje v postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP.

Organ za BPP je pravilno odločil, da tožnik finančnega pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Z mesečnim zneskom pokojnine v višini 823,83 EUR namreč presega v navedeni zakonski določbi določeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, to je 520,00 EUR. Tožnik je sicer prošnji priložil obvestilo o pokojnini, ki izkazuje izplačani znesek 565,53 EUR, zaradi sodnih prepovedi; vendar pa v določbah ZSVarPre (12., 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca zmanjšanih izplačil teh zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.

Tožnik bi moral konkretno navesti izjemne okoliščine, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti; pa tudi breme izkazovanja teh okoliščin je nedvomno na tožniku. Ta tako ni mogel biti uspešen zgolj s splošnim zatrjevanjem nevzdržnih gmotnih in zdravstvenih razmer, pa tudi ne z napotilom organu, naj strokovno mnenje o tem pridobi pri centru za socialno delo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se prošnja tožnika za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 73/2012 z dne 24. 5. 2012 zavrne. Glede na to, da je organ za BPP razpolagal s podatki, potrebnimi za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP, je presojo izpolnjevanja tega pogoja za tožnika opravil, ob tem ko je menil, da mu določbe 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tega ne preprečujejo. Pri tem je ugotovil, da tožnik finančnega pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ne izpolnjuje, saj s pokojnino v mesečnem znesku 823,83 EUR presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša po Zakonu o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) v letu 2012 260,00 EUR, ob tem ko je upošteval pri tem tudi določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) o dohodkih, ki štejejo v lastni dohodek prosilca. Tožnik pa svoji prošnji za BPP tudi ni priložil nobenega dokazila, s katerim bi izkazal, da se zaradi zdravstvenih razlogov ali izrednih finančnih obveznosti nahaja v stanju materialne ogroženosti, ki daje podlago za izjemno dodelitev BPP po 22. členu ZBPP. Zato je organ tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP moral zavrniti.

Tožnik meni, da mu nujna oziroma izjemna BPP ni bila priznana zaradi nepravilne uporabe ZBPP. Po 22. členu ZBPP se ne glede na določbe tega zakona o finančnem položaju lahko dodeli BPP tudi, če lastni dohodek prosilca ne presega dvakratnega zneska iz 13. člena ZBPP, torej zneska v višini 1.040,00 EUR in če premoženje prosilca ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev BPP utemeljena z družinskimi razmerami, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere prosilec ni mogel oziroma ne more vplivati in se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti. Po četrtem odstavku 22. člena ZBPP se šteje, da je zahteva za izjemno odobritev BPP utemeljena, če je prosilcu nastala izredna finančna obveznost, s katero prosilec ni mogel računati, ker je posledica višje sile. V njegovem primeru je to posledica bolezni in duševnih težav. Po zadnjem odstavku 22. člena ZBPP bi moral organ pred odločitvijo v zadevi od pristojnega centra za socialno delo pridobiti njihovo mnenje o navedenih dejstvih. Ker tega organ ni storil, je dejansko stanje ugotovljeno nepravilno, odločba pa je nezakonita.

Tožnik še navaja, da je za vložitev tožbe ter zastopanje v predmetnem upravnem sporu tudi vložil prošnjo za BPP. Če mu BPP ne bo dodeljena, pa tožnik glede na svojo pravdno nesposobnost sodišču predlaga, da mu postavi skrbnika za posebni primer, ki naj bo odvetnik, da bo lahko strokovno sestavil in pred tem sodiščem vložil tožbo za odpravo izpodbijane odločbe ter tožnika zastopal do izčrpanja vseh pravnih sredstev.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da je ob preizkusu procesne predpostavke tožnikove pravdne sposobnosti ugotovilo, da je postal s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je le-to tožniku delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Dne 18. 10. 2012 vložena tožba je bila tako vložena po osebi, ki je omejeno pravdno sposobna glede sodnih postopkov (drugi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Ker takšno stranko mora zastopati njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je sodišče s tožbo seznanilo začasnega skrbnika Center za socialno delo Domžale (postavljen z odločbo Centra za socialno delo Domžale z dne 17. 7. 2012, v zvezi z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 7. 1. 2013). Ta je z vlogo z dne 8. 5. 2013, ki jo je sodišče prejelo 9. 5. 2013, odobril tožnikova že opravljena pravdna dejanja ter prevzel postopek.

V obravnavani zadevi je sporna nedodelitev tožniku nujne ali izjemne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 73/2012. Tožnik meni, da bi mu ob pravilni uporabi ZBPP morala biti dodeljena že nujna BPP, vsekakor pa izjemna BPP zaradi izrednih finančnih obveznosti, ki so posledica njegove bolezni in duševnih težav.

Nujno BPP ureja 36. člen ZBPP. Tako obliko BPP zakon predvideva za primer, če bi zaradi odločanja o prošnji ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, dodeli pa jo lahko organ za BPP ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za odobritev BPP nemudoma in samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Sodišče pritrjuje organu za BPP, da je glede na tako vsebino navedenih zakonskih določb mogoče prošnjo za nujno BPP obravnavati kot prošnjo po določbah ZBPP, ki urejajo redno (oziroma izjemno) BPP, če organ z relevantnimi podatki razpolaga in če zaradi časa reševanja prošnje ne grozi prosilcu izguba pravice opraviti kakšno dejanje v postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP. V takem primeru mora organ o prošnji tudi odločiti prej, preden se izteče rok, z iztekom katerega bi prosilec izgubil pravico opraviti dejanje, zaradi katerega je za nujno BPP prosil. V obravnavani zadevi glede na podatke spisa organ v navedenem roku sicer ni odločil; vendar pa z zavrnilno odločbo, izdano tožniku kasneje, v njegov pravni položaj ni bilo poseženo, saj je sodišče presodilo, da tožnik ni izpolnil zakonskih pogojev ne za redno ne za izjemno BPP.

Sodišče pritrjuje organu za BPP, da tožnik finančnega pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP za dodelitev BPP ne izpolnjuje. Z mesečnim zneskom pokojnine v višini 823,83 EUR (ki je listinsko izkazan, te ugotovitve pa tožnik tudi ne prereka) namreč presega v navedeni zakonski določbi določeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom (ki je po določbi prvega odstavka 152. člena ZUJF v času odločanja organa znašal 260,00 EUR), to je 520,00 EUR. Tožnik je sicer prošnji priložil obvestilo o pokojnini (za mesec julij 2012), ki izkazuje izplačani znesek 565,53 EUR, zaradi sodnih prepovedi; vendar pa v določbah ZSVarPre (12., 14. člen) v povezavi z določbami ZBPP (14. člen) ni podlage za upoštevanje pri ugotavljanju lastnih dohodkov prosilca zmanjšanih izplačil teh zaradi izvršilnih postopkov, odplačila posojil ipd.

Prav tako se sodišče z organom strinja, da tožniku ni bilo mogoče dodeliti izjemne BPP. Ta se po prvem odstavku 22. člena ZBPP lahko dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena tega zakona in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Kot izhaja iz spisne dokumentacije, se je tožnik v prošnji skliceval na priložena sodno izvedeniški izvid in mnenje o duševnem zdravju ter sklep Vrhovnega sodišča, ne da bi obrazložil, katero po zakonu relevantno dejstvo ali stališče z njima dokazuje, ter organu za BPP predlagal, naj pridobi strokovno mnenje o njegovih nevzdržnih gmotnih in zdravstvenih razmerah pri Centru za socialno delo Domžale. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ presodil, da tožnik ni predložil nobenih dokazil, s katerimi bi dokazal, da je njegova prošnja utemeljena z njegovim zdravstvenim stanjem ali z izrednimi finančnimi obveznostmi, ker ni izkazal v zakonu določenih relevantnih okoliščin. Po ZBPP se namreč šteje, da je prošnja za izjemno odobritev BPP utemeljena iz zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje (tretji odstavek 22. člena). Poleg tega se šteje, da je zahteva za izjemno odobritev BPP utemeljena, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile, npr. potresa, poplave itd. (četrti odstavek 22. člena ZBPP). Glede na to bi tudi po presoji sodišča moral tožnik konkretno navesti izjemne okoliščine, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti; pa tudi breme izkazovanja teh okoliščin je bilo – glede na navedeno določbo ZBPP – nedvomno na tožniku. Ta tako ni mogel biti uspešen zgolj s splošnim zatrjevanjem nevzdržnih gmotnih in zdravstvenih razmer, pa tudi ne z napotilom organu, naj strokovno mnenje o tem pridobi pri centru za socialno delo. Določba petega odstavka 22. člena ZBPP namreč daje zgolj podlago organu za BPP, da more od centra za socialno delo zahtevati mnenje, na podlagi katerega bo (lažje) presodil utemeljenost navedb prosilca ter izkazanost njegove materialne ogroženosti; ni pa mogoče navedene določbe razlagati v pomenu, da je dolžan organ dokaze zbirati po uradni dolžnosti ter da jih je dolžan zagotoviti center za socialno delo.

Sodišče dodaja, da je organ za BPP z odločbo št. Bpp 180/2012 z dne 29. 10. 2012 odločil, da se zavrne prošnja tožnika za dodelitev nujne in izjemne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku predmetnega upravnega spora. Ne glede na tako odločitev sodišče tožniku ni postavilo skrbnika za posebni primer, ki naj bo odvetnik, kot je predlagal, kajti kot osebi, ki mu je delno odvzeta poslovna sposobnost, mu je bil postavljen začasni skrbnik, ki je kot njegov zakoniti zastopnik prevzel tudi ta postopek upravnega spora in odobril tožnikova pred tem opravljena procesna dejanja.

Po povedanem je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena; zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.