Jedro

Če stranka zahteva mnenje, da je njena "brošura" proizvod informativnega značaja iz 13. točke št. 3 tarife prometnega davka (mnenje o uvrstitvi proizvodov), pa Vlada na tako zahtevo izda pozitivno mnenje le za informativne liste, za mapo, ki je po navedbah stranke del brošure, pa negativno odločbo, ne da bi v obrazložitvi navedla, zakaj brošure ni šteti za enoten proizvod, in obrazložila, med katere vrste proizvodov je uvrstiti sporno mapo, je taka odločba nezakonita.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Vlade Republike Slovenije, Urad za informiranje z dne 13.6.1994 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo mnenja o uvrstitvi proizvoda - mape med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Tarife prometnega davka, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov v višini 5%. V obrazložitvi izpodbijane odločbe, izdane na podlagi 3. odstavka 172. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), tožena stranka navaja, da je navedena mapa proizvod, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po tarifni številki 1 Tarife prometnega davka v višini 20%, pri čemer se sklicuje na 2. točko 2. odstavka 28. člena pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Meni, da sporne mape glede uvrstitve proizvodov ni mogoče obravnavati ločeno od informativnega gradiva, ki se nanaša na dejavnost tožene stranke. Sporna mapa se namreč uporablja le skupaj z informativnimi listi in sama zase nima uporabne vrednosti. Zato je mapo z informativnimi listi, ki so vanjo vloženi, obravnavati kot enoten proizvod informativnega značaja, ki ga je pripravila izključno za potrebe njenih članov in je torej izključena uporaba tega gradiva v komercialne namene. Za tako obliko informativnega gradiva se je odločila iz razlogov racionalnosti, saj ji tako ni treba tega gradiva sproti opremljati s platnicami. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Dodatno še navaja, da je sporna mapa pisarniški material in se sklicuje na 3. točko 2. odstavka 28. člena pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, po kateri se za pisalni, risalni ali kopirni papir, drug pisarniški material in šolske potrebščine, razen proizvodov iz 12. točke tarifne številke 3, obračuna prometni davek po stopnji 20%.

Tožba je utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov v upravnih spisih je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke mnenje, da je brošura tožene stranke, namenjena informiranju njenih članic, proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Tarife prometnega davka. Zahtevala je torej mnenje o dejstvih, katerega izdajo določa zakon o prometnem davku (Ur.l. RS, št. 4/92) v 2. odstavku 13. točke tarifne št. 3 Tarife prometnega davka. Postopek za izdajo take listine ureja 172. člen ZUP. Po navedeni določbi bi morala tožena stranka tožeči stranki v 30 dneh izdati ali zahtevano mnenje, ali ga zavrniti z odločbo, ki mora biti obrazložena. Na podlagi podatkov v upravnih spisih sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni ravnala tako. O navedeni vlogi tožeče stranke je namreč izdala mnenje z dne 10.6.1994, da so "informativna gradiva (brez mape) za mapo proizvodi informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %" ter odločbo, s katero je zahtevo tožeče stranke zavrnila, z obrazložitvijo, da je mapa z napisom proizvod, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po tarifni številki 1 Tarife prometnega davka. O zahtevi tožeče stranke, da izda mnenje za en proizvod - brošuro, je tožena stranka torej izdala dva akta, in sicer za informativne liste pozitivno mnenje, za mapo, ki je po navedbah tožeče stranke del te brošure, pa negativno odločbo, ne da bi obrazložila zakaj brošure, na katero se nanaša zahteva tožeče stranke, ni šteti za en proizvod, pa tudi sicer iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, med katere vrste proizvodov je uvrstiti sporno mapo. Ker torej izpodbijana odločba ni obrazložena, je ni mogoče preizkusiti, s čemer je tožena stranka kršila določbo 209. člena ZUP. Zato je izpodbijana odločba nezakonita.

Glede na navedeno je sodišče izpodbijano določbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih ZUS, ki ga je, tako kot ZUP, uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.1/91-I in 45/I/94). Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana.