Jedro

Izvršbo na delež družbenika je po uradni dolžnosti dopustno ustaviti le v primerih, v katerih tako predvideva ZIZ za izvršbo na nepremičnine (prim. 194. člen ZIZ), pa na primer tudi, če bi bila dovoljena izvršba na delež dolžnika v družbi, ki je prenehala obstajati, saj ne bi bilo več predmeta izvršbe. Če družba obstaja, je obstoječ tudi predmet izvršbe, pa čeprav znaša njegova ocenjena vrednost 0,00 EUR.

Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da ni podlage za izgubo zastavne pravice na poslovnem deležu, kar bi bila posledica ustavitve izvršbe po drugem odstavku 76. člena ZIZ, v skladu s katerim se z ustavitvijo izvršbe razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače. V 194. členu (v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena) ZIZ, ki predpisuje ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primeru neuspešnosti prodaje, je izrecno predpisano, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini (poslovnem deležu) za zavarovanje svoje terjatve. O tem je treba odločiti v sklepu o ustavitvi izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi S. d.o.o., 0,00 EUR (1. točka izreka), in ustavilo izvršbo na delež dolžnika v družbi S. d.o.o. (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sklepa ugotovilo, da vrednost poslovnega deleža dolžnika kot družbenika v družbi S. d.o.o. znaša 0,00 EUR na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke M. K. z dne 6. 12. 2016. Upnik na izvedensko mnenje - cenitev v roku, ki mu je bil dan v vabilu na izjavo o cenilnem poročilu, pripomb ni podal in tudi v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ugotovitev cenilke in ocenjene vrednosti. V skladu s četrtim odstavkom 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Glede načina ugotovitve vrednosti poslovnega deleža velja določba drugega odstavka 178. člena ZIZ, v skladu s katero se vrednost ugotovi na podlagi cenitve sodnega cenilca po tržni ceni na dan cenitve.

5. Ker sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o strokovnosti in pravilnosti ocenjene vrednosti poslovnega deleža dolžnika v navedeni gospodarski družbi, je pravilno ugotovilo vrednost na podlagi cenitve, na katero upnik ni imel pripomb. Ker ji ne nasprotuje niti v pritožbi, višje sodišče pa glede odločitve v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zoper ta del sklepa zavrnilo in sklep v 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pritožnik pa utemeljeno uveljavlja, da v določbi 165. člena v zvezi s 76. členom ZIZ ni podlage za ustavitev izvršbe na delež dolžnika v družbi po uradni dolžnosti (2. točka izreka sklepa), še posebej, če upnik pri izvršbi vztraja. Izvršbo na delež družbenika je po uradni dolžnosti dopustno ustaviti le v primerih, v katerih tako predvideva ZIZ za izvršbo na nepremičnine (prim. 194. člen ZIZ), pa na primer tudi, če bi bila dovoljena izvršba na delež dolžnika v družbi, ki je prenehala obstajati, saj ne bi bilo več predmeta izvršbe. Če družba obstaja, je obstoječ tudi predmet izvršbe, pa čeprav znaša njegova ocenjena vrednost 0,00 EUR. Prav ima pritožnik, da zaključek sodišča, da prodaje ni mogoče opraviti in posledično tudi ne poplačila upnika, ni pravilen, saj sodišče prodaje niti ni poskusilo opraviti.

7. Določbe o ugotovitvi vrednosti poslovnega deleža in o prodajni ceni (178., 179. in 188. člen, vsi v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ) ne pomenijo ovire za prodajo deleža dolžnika v družbi, četudi je ugotovljena vrednost deleža 0,00 EUR. Določba 188. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ o prodajni ceni varuje pred prodajo po prenizki ceni, ne preprečuje pa prodaje po višji ceni, kot je ocenjena in na tej podlagi ugotovljena vrednost. Sodišče v takšnem primeru v odredbi o prodaji določi izklicno ceno, ki je večja od ugotovljene vrednost 0,00 EUR (če bi določilo izklicno ceno 0,00 EUR, ne bi šlo za prodajo), in opravlja prodajo po določbah ZIZ.

8. Pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da ni podlage za izgubo zastavne pravice na poslovnem deležu, kar bi bila posledica ustavitve izvršbe po drugem odstavku 76. člena ZIZ, v skladu s katerim se z ustavitvijo izvršbe razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, če zakon ne določa drugače. V 194. členu (v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena) ZIZ, ki predpisuje ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primeru neuspešnosti prodaje, je izrecno predpisano, da upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini (poslovnem deležu) za zavarovanje svoje terjatve. O tem je treba odločiti v sklepu o ustavitvi izvršbe.

9. Višje sodišče je zaradi nepravilne uporabe navedenih določb ZIZ pritožbi zoper 2. točko izreka sklepa ugodilo in v tem delu sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).