Jedro

Zgolj zatrjevanje protiustavnosti 12. a člena ZPDZC, ker se tožnik ne strinja z veljavno zakonsko ureditvijo, samo po sebi ne zadosti pravnemu standardu pomembnega pravnega vprašanja. Poleg tega se njegove navedbe o dovoljenosti revizije nanašajo na razlago zakonskih določil, ki zaradi svoje jasnosti in enoznačnosti ne potrebujejo posebne razlage.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 22. 6. 2009, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za prijavo kratkotrajnega dela, ki bi ga opravljala izvenzakonska partnerica. Po določbah 12. a člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Ur. l. RS, št. 12/07-UPB1) se šteje za kratkotrajno delo brezplačno opravljanje dela, kadar ga opravlja zakonec ali oseba, s katero je podjetnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Glede na takšno ureditev in 12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, ki določa, da ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska na področjih, ki jih ne ureja ZZZDR, če tako določa zakon, izvenzakonski partner nima enake pravice kot zakonec. Tožena stranka je revidentovo pritožbo zavrnila z odločbo z dne 17. 7. 2009. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Tožnik zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker ni stvarnega razloga, da bi v 12. a členu ZPDZC razlikovali med zakoncem in zunajzakonskim partnerjem pri možnosti opravljanja kratkotrajnega dela. Po presoji revizijskega sodišča revident s takšno navedbo ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanje, saj zgolj zatrjevanje protiustavnosti 12. a člena ZPDZC, ker se tožnik ne strinja z veljavno zakonsko ureditvijo, samo po sebi ne zadosti pravnemu standardu pomembnega pravnega vprašanja. Poleg tega se njegove navedbe o dovoljenosti revizije nanašajo na razlago zakonskih določil, ki zaradi svoje jasnosti in enoznačnosti ne potrebujejo posebne razlage. Določba 12. a člena ZPDZC izrecno govori le o zakoncu podjetnika, ki lahko pri njem opravlja kratkotrajno delo. Glede na določbe 12. člena ZZZDR, da morajo biti v specialnih zakonih pravne posledice zakonske in zunajzakonske skupnosti izrecno izenačene, torej 12. a člen ZPDZC pri pravici do kratkotrajnega dela ne omogoča izenačevanje zunajzakonskega partnerja z zakoncem.

7. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.