Jedro

Ker je tožnik predlog/prošnjo (za podaljšanje roka za založitev predujma potrebnega za izvedbo dokaza z izvedencem) podal prepozno (oziroma po poteku roka za založitev predujma), je izgubil možnost oprave takšnega procesnega dejanja. Zato je njegova založitev predujma po poteku danega roka (procesno) brez učinka.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se sodba potrdi.

II. Pritožbi zoper popravni sklep se ugodi in se omenjeni sklep razveljavi.

III. Toženka je dolžna tožniku v 15-ih dneh od prejema te odločbe povrniti stroške, nastale z vložitvijo pritožbe zoper popravni sklep, v znesku 126,6 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 13.6.2016: - odločilo, da je dolžna toženka tožniku plačati 2.582,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2015 dalje do plačila (I. točka izreka), - zavrnilo, kar je tožnik zahteval več (II. točka izreka), - odločilo, da je dolžna toženka tožniku v 15-ih dneh od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v višini 458,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. S popravnim sklepom z dne 20.9.2016 pa je odločilo, da se predhodno omenjena sodba v točki I izreka popravi tako, da se znesek 2.582,36 EUR nadomesti z zneskom 2.332,36 EUR.

3. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožnik.

4. Zoper sodbo se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni oziroma zadevo vrne v ponovno sojenje z nalogom, da se izvede neizvedeni dokaz z angažiranjem izvedenca. Uvodoma navaja, kaj naj bi bilo v zadevi nesporno ter kaj naj bi se dogajalo tekom postopka v zvezi z založitvijo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Sodišče je ta dokaz zavrnilo z obrazložitvijo zamude roka in sklicevanjem na 10. člen ZPP. Takšna odločitev o neizvedbi dokaza naj bi bila nezakonita, kar je tožnik na glavni obravnavi tudi uveljavljal. Sodišče dokaz z izvedencem kljub prepozno založenemu predujmu mora izvesti, saj s tem ne pride do kršitve tretjega odstavka 153. člena ZPP. Rok za vložitev predujma je sodni in ne zakonski rok. Zamuda roka ni imela procesnih posledic, zaradi česar bi ga moralo sodišče podaljšati do odločitve o posledici zamude roka. Dejstvo je, da je sam predujem za izvedenca nesporno založil pred odločitvijo sodišča, da se ta dokaz zaradi nezaložitve predujma ne izvede (sklicuje se na odločbo I Cp 1812/2011). Ne glede na navedeno bi sodišče o škodi iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti moralo presojati in o tem meritorno odločati na podlagi listinske dokumentacije in izpovedbe tožnika. Sodišče ne more zgolj zavrniti dokaznega predloga in pri tem izhajati iz dejstva, da samo nima zadostnega znanja za odločitev o konkretni postavki nematerialne škode, in to brez konkretne obrazložitve.

5. Zoper sklep sodišča z dne 20.9.2016 se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga odpravi. Takšna odločitev naj bi bila napačna, saj je sodišče dne 13.6.2016 izdalo sodbo, v kateri je določilo odškodnino tožniku v višini 2.582,36 EUR. Pri tem ni upoštevalo odbitne franšize v znesku 250,00 EUR. Neskladja med izrekom in obrazložitvijo ni mogoče odpraviti na način, kot določa 328. člen ZPP. To neskladje pomeni bistveno kršitev določb ZPP. Zato napake ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, ampak samo instančno sodišče. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, kdaj je moč sodbo popraviti.

6. Toženka na pritožbi ni odgovorila.

7. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena, pritožba zoper sklep pa je utemeljena.

V zvezi s pritožbo zoper sodbo:

8. Sodišče prve stopnje je dalo na naroku za glavno obravnavo dne 18.4.2016 tožniku 15-dnevni rok za založitev predujma potrebnega za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke. Hkrati ga je (v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP(1)) jasno opozorilo, da se v primeru, če predujem pravočasno ne bo založen, ta dokaz ne bo izvedel. Čeprav je omenjeni 15-dnevni rok res sodni (in ne zakonski), pa to seveda ne pomeni, da je brezpredmeten, oziroma da zaradi njegove zamude stranke procesnih posledic ne more utrpeti. Tudi ta rok je namreč prekluziven, kar pomeni, da procesnega dejanja po njegovem poteku ni moč več opraviti(2). V tem oziru je edina razlika z roki, ki so določeni neposredno v zakonu (torej zakonskimi roki), ta, da je (upoštevaje drugi odstavek 110. člena ZPP) sodni rok podaljšljiv(3). Za to, da ga sodišče (zaradi obstoja za to opravičenih razlogov) podaljša, pa mora stranka še preden se rok izteče predlagati njegovo podaljšanje (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je tožnik (kot v 3. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje(4)) tak predlog/prošnjo (za podaljšanje) podal prepozno (oziroma po poteku roka za založitev predujma), je izgubil možnost oprave takšnega procesnega dejanja. Zato je njegova založitev predujma po poteku danega roka (procesno) brez učinka. Kot je bilo to uvodoma že izpostavljeno, ga je na takšno končno posledico (to je neizvedbo dokaza z izvedencem(5) na naroku dne 18.4.2016 opozorilo že sodišče prve stopnje.

9. Upoštevaje trditve, ki jih je tožnik podal glede narave (obsega) zmanjšanja svojih življenjskih aktivnosti, nastalega v posledici škodnega dogodka, je pojasnilo sodišča prve stopnje (glej 3. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da za takšno prisojo (presojo) nima ustreznega znanja, zadostno in obenem prepričljivo. Pritožbeno zatrjevanje, da bi moralo o tem meritorno odločati na podlagi listinske dokumentacije in izpovedbe tožnika(6), pa je presplošno (ne dovolj jasno) in že zato neupoštevno. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

V zvezi s pritožbo zoper popravni sklep:

10. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega popravnega sklepa navaja, da pri zapisu odškodnine v I. točki izreka sodbe ni upoštevalo odbitne franšize v znesku 250,00 EUR, ki pa jo je (na drugi strani) upoštevalo v okviru njene obrazložitve (in sicer v točki 12). Že samo omenjeno pojasnilo sodišča prve stopnje kaže na to, da imamo opraviti z nasprotovanjem (neskladjem) med izrekom sodbe in njenimi razlogi (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tega pa, kot upravičeno opozarja pritožba, ne more (s pomočjo popravnega sklepa, kor ga ureja 328. člen ZPP) „sanirati“ samo sodišče, ki je takšno odločbo izdalo, ampak na podlagi vložene pritožbe le instančno sodišče(7). Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker je tožnik s pritožbo zoper sklep uspel, mu je dolžna toženka povrniti z njeno vložitvijo nastale stroške. Tožniku gre povračilo odvetniške nagrade za sestavo pritožbe (glej 2. točko Tar. št. 21 v zvezi s Tar. št. 18 relevantne Odvetniške tarife(8)) v višini (200 točk oziroma) 91,8 EUR, kar skupaj z materialnimi stroški v višini 2% (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) in povračilom za pritožbo plačane sodne takse (v višini 33,00 EUR) skupaj znaša 126,6 EUR.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Glej A. Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, prva knjiga, str. 454, 455. Op. št. (3): Glej Aleš Galič, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2005, prva knjiga, str. 454. Op. št. (4): Pritožba pa tem ugotovitvam ne ugovarja.

Op. št. (5): Tretji odstavek 153. člena ZPP.

Op. št. (6): Kateri del svoje izpovedi oziroma listine ima v mislih, pritožnik ne pojasni.

Op. št. (7): Glej L. Ude, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list RS, 2009, tretja knjiga, str. 202, prav tako VS RS Cp 2/2002 z dne 6.3.2002. Op. št. (8): Uradni list RS, št. 2/2015.