Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Soglasja vseh solastnikov objekta po presoji sodišča predstavljajo enega od elementov tožničine pravice graditi. Obstoj te pravice je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 6. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1, dokazila zanjo pa mora investitor po četrtem odstavku 54. člena ZGO-1 priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino zahtevo za podaljšanje roka za predložitev soglasij ostalih solastnikov objekta A., k rekonstrukciji dela objekta, z izpodbijano odločbo pa je razveljavila gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano tožnici dne 10. 6. 2009 za rekonstrukcijo dela objekta A., stoječega na zemljišču parc. št. 2454 k.o. ... (1. točka izreka), zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (2. točka izreka) in ji naložila povrnitev stroškov postopka v višini 449,71 EUR (3. točka izreka).
Iz obrazložitve izreka je razvidno, da je tožnica ponovno prosila za podaljšanje roka za predložitev vseh manjkajočih soglasij solastnikov objekta A. Toženka je odločila, da postavljenega roka ne bo ponovno podaljšala, kar je utemeljila tudi s tem, da soglasja solastnikov k predmetni gradnji predstavljajo enega od elementov tožničine pravice graditi na navedenem objektu, ki jo mora tožnica v skladu s četrtim odstavkom 54. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izkazati že ob sami zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri odločitvi je upoštevala tudi dejstvo, da je bila tožnica seznanjena, da bo morala predložiti manjkajoča soglasja k predmetni gradnji vseh solastnikov predmetnega objekta že s prejemom sodbe Upravnega sodišča RS z dne 16. 2. 2012 in kasneje tudi z dopisom toženke z dne 9. 5. 2012. Razveljavitev izdanega gradbenega dovoljenja in zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja utemeljuje na dejstvu, da tožnica za dela, ki so predmet gradbenega dovoljenja, ni predložila soglasij vseh solastnikov objekta A. in tako ne izkazuje pravice graditi na predmetnem objektu.
Upravni organ druge stopnje je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločitev.
Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja razloge, zakaj od prejema navedene sodbe Upravnega sodišča RS ni mogla pridobiti soglasij vseh etažnih lastnikov. Navaja, da je dne 12. 6. 2012 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog po četrtem odstavku 29. člena Stanovanjskega zakona. Meni, da toženka v konkretnem primeru pri zavrnitvi prošnje za podaljšanje roka po 99. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ni upoštevala vseh okoliščin primera, ki so bistvene za odločanje v konkretni zadevi, predvsem pa ni upoštevala, da je pred tem v postopku že dvakrat odločila v prid tožnice, kar pomeni, da je obakrat štela, da za obravnavano gradnjo zadostujejo soglasja etažnih lastnikov z več kot polovico solastniškimi deleži. Meni, da bi morala toženka oceniti možnost pozitivne odločitve sodišča v nepravdnem postopku kot predhodno vprašanje in rok podaljšati do pravnomočne odločitve sodišča. Tožnica zato izpodbija sklep o zavrnitvi njene vloge za podaljšanje roka in posledično tudi odločbo, izdano v predmetnem postopku. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep in odločbo odpravi, tožnici pa prizna povračilo stroškov postopka po odmeri sodišča. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnica v tožbi navaja, da izpodbija tako sklep, s katerim je toženka zavrnila tožničino zahtevo za podaljšanje roka za predložitev soglasij ostalih solastnikov objekta A., k rekonstrukciji dela objekta, kot tudi odločbo, s katero je toženka razveljavila gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano tožnici dne 10. 6. 2009 za rekonstrukcijo dela objekta A., stoječega na zemljišču parc. št. 2454 k.o. ... in zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (2. točka izreka). Ker je sklep o zavrnitvi zahteve za podaljšanje roka za predložitev dokazov odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, v konkretnem primeru obnovljenega postopka izdaje gradbenega dovoljenja in se z njim ne odloča o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, določeni v materialnem predpisu, ne more biti predmet samostojne presoje v upravnem sporu.
Glede na to, da tožnica s tožbo izpodbija tudi odločbo, ki je bila po njenem mnenju izdana preuranjeno, ker ji ni bil podaljšan rok za predložitev soglasij ostalih solastnikov objekta A., k rekonstrukciji dela objekta, je sodišče štelo, da tožnica z ugovori, ki se nanašajo na sklep o zavrnitvi tožničine zahteve za podaljšanje roka za predložitev soglasij ostalih solastnikov objekta A., k rekonstrukciji dela objekta A., izpodbija zakonitost odločbe.
V zadevi ni sporno, da tožnica ni pridobila soglasij vseh solastnikov objekta A., k predmetni gradnji.
Soglasja vseh solastnikov objekta A. tudi po presoji sodišča predstavljajo enega od elementov tožničine pravice graditi. Obstoj te pravice je materialni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 6. točki prvega odstavka 66. člena ZGO-1, dokazila zanjo pa mora investitor po četrtem odstavku 54. člena ZGO-1 priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Toženka zato tudi po presoji sodišča ni bila dolžna ponovno podaljšati roka za predložitev soglasij ostalih solastnikov, obstoja pravice graditi pa tudi ni mogoče ugotavljati kot predhodnega vprašanja.
Poleg tega gre v obravnavanem primeru za obnovljen postopek, v katerem se odloča o veljavnosti odločbe, zoper katero se vodi obnova postopka. Ker se v obnovljenem postopku odloča na podlagi pravnega in dejanskega stanja, obstoječega v času izdaje prejšnje odločbe, tudi morebitna ugodilna sodna odločba, izdana na podlagi četrtega odstavka 29. člena Stanovanjskega zakona, ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi, saj bi učinkovala šele od njene pravnomočnosti dalje. Vsekakor pa bi bila lahko podlaga za izdajo novega gradbenega dovoljenja.
Odločitev toženke o zavrnitvi zahteve za podaljšanje roka za predložitev soglasij ostalih solastnikov objekta A., je zato pravilna in na zakonu utemeljena.
Glede na navedeno in ker tožnica v tožbi razlogov, ki bi se nanašali izrecno na izpodbijano odločbo o glavni stvari, ne navaja, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.