Jedro

Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba je po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nedovoljena in ne nepopolna, zato pritožničino sklicevanje na 108. člen ZPP, ki se nanaša le na nepopolne vloge, ni utemeljeno.

Tudi če bi pritožbo sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo po odvetniku, na kateri pa manjka njegov podpis in žig, zaradi česar je ta nepopolna, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o takojšnjem zavrženju pritožbe pravilna. Na podlagi izrecne zakonske določbe 336. člena ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP se 336. člen ZPP smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep in ne zgolj v postopku s pritožbo zoper sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) zoper svoj sklep I U 103/2015 z dne 16. 4. 2015, s katerim je prvostopenjsko sodišče sklenilo, da se pritožničin predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji v tem upravnem sporu zavrne (I. točka izreka), in ugovor zoper plačilni nalog I U 103/2015-2 z dne 19. 1. 2015 zavrne (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je pritožnica kljub temu, da ima v tem upravnem sporu pooblaščenca, ki je odvetnik, pritožbo vložila sama, saj na pritožbi ni odvetnikovega podpisa niti žiga, temveč le pritožničin podpis. Ker pritožnica v pritožbi niti v predhodnem postopku ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice.

3. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje pritožnica navaja, da sodišče prve stopnje pritožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi jo moralo obravnavati kot nepopolno vlogo in jo na podlagi 108. člena ZPP poslati pritožnici v dopolnitev. Sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti 336. člena ZPP, saj se ta nanaša le na pritožbo zoper sodbo. Uporabiti bi moralo določbe 363. do 366.a člena ZPP, ki urejajo pritožbo zoper sklep, in ne izključujejo uporabe 108. člena ZPP.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je pritožbo zoper sklep, na kateri ni niti podpisa niti žiga strankinega pooblaščenca, ki je odvetnik, temveč le podpis stranke, treba obravnavati kot nepopolno vlogo in jo na podlagi 108. člena ZPP poslati vložniku, da jo ustrezno popravi ali dopolni.

6. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

7. Ob uporabi četrtega odstavka 86. člena ZPP o zastopanju strank v primeru uporabe izrednih pravnih sredstev, ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ustalilo stališče, da je tudi pritožba kot redno pravno sredstvo v upravnem sporu, ki jo vloži stranka sama in pri tem izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, vložena po osebi, ki ima to pravico.(1)

8. Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Taka pritožba je po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 nedovoljena in ne nepopolna, kot zmotno meni pritožnica.(2) Nedovoljenih vlog pa se nikoli ne vrača v popravo, temveč se jih takoj zavrže,(3) zato pritožničino sklicevanje na 108. člen ZPP, ki se nanaša le na nepopolne vloge, ni utemeljeno.

9. Tudi če bi pritožbo sodišče obravnavalo kot pritožbo, vloženo po odvetniku, na kateri pa manjka njegov podpis in žig, zaradi česar je ta nepopolna, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o takojšnjem zavrženju pritožbe pravilna.

10. Na podlagi izrecne zakonske določbe 336. člena ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Na podlagi prvega odstavka 366. člena ZPP se 336. člen ZPP smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep in ne zgolj v postopku s pritožbo zoper sodbo, kot zmotno meni pritožnica.

11. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 odločilo, da 336. člen ZPP, po katerem se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni v neskladju z Ustavo RS. Cilj ureditve 336. člena ZPP je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvi sodišč s pozivanjem na dopolnitev pravnega sredstva v primerih, ko je pritožnik vnaprej opozorjen na to, da bo nepopolna pritožba zavržena. Ni nerazumno od pritožnika zahtevati, da vloži popolno pritožbo in opustitev te dolžnosti sankcionirati s takojšnjim zavrženjem, če je bil pritožnik na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe posebej opozorjen v pravnem pouku. Taka ureditev je z vidika varstva ustavnosti dopustna in v mejah razumnosti.

12. Pravilen podpis je ena od le dveh nujnih sestavin pritožbe (335. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP), ki pa je konkretna pritožba (če štejemo, da je bila vložena po odvetniku) ni vsebovala, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe tudi v tem primeru pravilna.(4)

13. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje.

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sklep VSRS I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014. (2) Primerjaj sklep VSRS I Up 128/2009 z dne 16. 12. 2009. (3) Izrecne določbe o tem v ZPP sicer ni, vendar je treba izhajati iz splošnega pravila, da se načeloma nič ne vrača, če pa kaj se, pa mora biti to posebej določeno (kot je to za nepopolne vloge v 108. členu ZPP).

(4) Primerjaj sklep VSRS III Ips 154/2009 z dne 23. 1. 2012 ter sodbo in sklep VSRS II Ips 52/2011 z dne 15. 5. 2014.