Jedro

Pritožnika imata prav, da se obdolžencu konkretizirano ne očita, da je povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je imelo obdolženčevo ravnanje za posledico, da je A. A. povzročil obolenje, ki se je pojavilo v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljenega iz melise. To pomeni, da je bila z dejanjem obdolženca povzročena le nevarnost za zdravje ljudi, konkretno A. A., kar ne zadostuje, saj mora biti povzročena nevarnost za življenje ljudi, to pa v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirano.

Izrek

I. Pritožbam obdolženca in njegovih zagovornikov se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi J. S., na podlagi 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), oprosti obtožbe, da je s strupom povzročil nevarnost za življenje ljudi, dejanje pa je bilo storjeno iz malomarnosti, s tem da je dne 10.6.2014 med 10. in 11. uro na A. na trati pred stanovanjsko hišo uporabil škropivo za zatiranje plevela Touchdown system4, sistematični neselektivni herbicit v obliki vodotopnega koncentrata za zatiranje plevela, pri tem pa je s škropilnico poškropil tudi na drugo stran, izven meje svoje parcele nehote in poškropil vrt na katerem rastejo rastline meta in melisa last A. A., s tem pa povzročil na rastlinah, ki se uporabljajo za čaje prisotnost aktivne snovi glifosat, ki se je nahajal v pripravku z avtorizirano uporabo v RS, Touchdown system 4 v vrednosti 48 +- 24 mg/kg, dovoljeni ostanek pesticidov in mejna vrednost za zelenjavo in sveža zelišča po reg. EU NA U212/2013293/2013 je 01 mg/kg in tako povzročil obolenje slednje, ki so se pojavljanje v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljene iz melise, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitev splošne nevarnosti po prvem in tretjem odstavku 314. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega J. S. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po prvem in tretjem odstavku 314. člena KZ-1 ter mu je na podlagi 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po tretjem odstavku 314. člena KZ-1 določilo kazen tri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Glede stroškov kazenskega postopka je odločilo, da jih je obdolženec, na podlagi drugega odstavka 95. člena ZKP, dolžan plačati.

2. Proti taki sodbi sta vložila pritožbi obdolženec in njegov zagovornik. Obdolženec navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da ga oprosti obtožbe, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje. Obdolženčev zagovornik navaja, da vlaga pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da pritožbi obdolženca ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne drugemu sodniku sodišča prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Pritožnikoma je potrebno pritrditi, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz 1. točke 372. člena ZKP, ker opis kaznivega dejanja kot izhaja iz izreka sodbe ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 314. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori kdor iz malomarnosti s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanje, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti. Eden od znakov kaznivega dejanja je torej tudi povzročitev nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti.

5. Pritožnika imata prav, da se obdolžencu konkretizirano ne očita, da je povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je imelo obdolženčevo ravnanje za posledico, da je A. A. povzročil obolenje, ki se je pojavilo v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljenega iz melise. To pomeni, da je bila z dejanjem obdolženca povzročena le nevarnost za zdravje ljudi, konkretno A. A., kar ne zadostuje, saj mora biti povzročena nevarnost za življenje ljudi, to pa v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirano.

6. Ker opisano ravnanje nima znakov očitanega kaznivega dejanja (manjka konkretizacija zakonskega znaka povzročitve nevarnosti za življenje ljudi), niti znakov drugega kaznivega dejanja, je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe kot izhaja iz izreka te sodbe (394. člen ZKP). Taka odločitev ima za posledico tudi odločitev glede stroškov kazenskega postopka, ki bremenijo proračun (prvi odstavek 98. člena ZKP in prvi odstavek 96. člena ZKP). Ker je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo obtožbe že iz zgoraj navedenega razloga, je odpadel preizkus drugih pritožbenih razlogov, ki sta jih pritožnika še uveljavljala v pritožbah.