Jedro

Sodišče izda sklep na podlagi 64. člena zakona o upravnih sporih zato, da se doseže izvršitev sodbe, na podlagi katere bi moral upravni organ izdati namesto odpravljenega upravnega akta nov upravni akt, ali izdati akt, katerega izdaja mu je bila naložena s sodbo. Če je upravni organ izdal tak upravni akt med postopkom, ki teče na podlagi zahteve iz 64. člena navedenega zakona, zahtevi ni mogoče ugoditi.

Izrek

Zahteva po 64. členu zakona o upravnih sporih se zavrne.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo z dne 9.10.1991 naložilo toženi stranki, da v 30 dneh odloči o tožničini pritožbi z dne 17.5.1991 proti odločbi Komisije za izvedbo komasacijskega postopka na določenem območju z dne 30.4.19991 v zadevi dodelitve zemljišča iz komasacijskega sklada tožeči stranki. Tožena stranka o pritožbi ni odločila v navedenem roku, temveč šele 30.9.1992. Z vlogo z dne 13.1.1992 je tožnica zahtevala, naj sodišče izda akt v smislu 64. člena zakona o upravnih sporih, s katerim naj odloči, da se ji parcela št. 2335 vrne.

Tožena stranka je v odgovoru na zahtevo poslala odločbo z dne 30.9.1992, s katero je odločila o tožničini pritožbi z dne 17.5.1991. Sodišče je tožnico pozvalo, naj sporoči, ali je z odločbo tožene stranke zadovoljna oziroma ali vztraja pri zahtevi po 64. členu zakona o upravnih sporih. Tožnica je odgovorila, da pri vloženi zahtevi vztraja ter da je zoper odločbo tožene stranke vložila upravno tožbo.

Zahteva ni utemeljena.

Po določbah 64. člena zakona o upravnih sporih izda sodišče na zahtevo stranke sklep, s katerim nadomesti akt pristojnega organa, zato, da se doseže izvršitev sodbe, na podlagi katere bi moral upravni organ izdati namesto odpravljenega akta nov upravni akt ali izdati akt, katerega izdaja mu je bila naložena s sodbo. V obravnavani zadevi tožeča stranka odločbe, katere izdaja ji je bila naložena s sodbo z dne 9.10.1991, sicer ni izdala v roku, določenem s sodbo in tudi ne v sedmih dneh po prejemu tožničine vloge za izdajo odločbe z dne 18.12.1991 (1. odstavek 64. člena zakona o upravnih sporih), izdala pa jo je med sodnim postopkom, ki je tekel na podlagi obravnavane tožničine zahteve. Zahteva, pri kateri tožnica vztraja, čeprav je bila navedena sodba izvršena, in s katero zahteva več, kot bi bila po določbah 64. člena zakona o upravnih sporih glede na vsebino sodbe dolžna storiti tožena stranka, pa nima pravne podlage niti v 64. členu zakona o upravnih sporih niti v kateri drugi njegovi določbi, zato jo je moralo sodišče zavrniti.

Sodišče je zakon o upravnih sporih v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.