Jedro

Ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke niti sedež okrožja sodišča, pri katerem teče postopek, tožnik ni upravičen do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca in prav tako ne stroškov odvetnikove odsotnosti iz pisarne. Navedene stroške pooblaščenca je mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve, kot na primer zapletenost in obsežnost zadeve, zahteva po specifičnem znanju in te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja. Tožnik navedenih okoliščin ni niti zatrjeval niti dokazal.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se III. točka izreka sodbe (stroški postopka) spremeni tako, da se znesek 1.468,65 EUR nadomesti z zneskom 1.141,69 EUR.

II. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva od tožene stranke odvod davkov in prispevkov od zneska 2.058,90 EUR bruto (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo zneska 2.058,90 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 10. 2019 dalje do plačila (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.468,65 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper III. točko izreka sodbe (stroške postopka) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka v skladu s 1. odstavkom 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje v stroškovnem delu spremeni tako, da stroške postopka zniža in tožniku naloži plačilo pritožbenih stroškov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno pri odločitvi o upravičenosti do povračila stroškov postopka tožniku priznalo potne stroške odvetnika za pot na prvi narok v višini 57,35 EUR ter za pot na narok v ponovljenem postopku v višini 66,65 EUR. V obeh primerih je upoštevalo, da bi naj odvetnik naredil za pot na sodišče in s sodišča 155 km. Prav tako je za vsak narok ovrednotilo odvetnikovo odsotnost iz pisarne s 120 točkami. Tožnik je imel pooblaščenca iz Celja. Zato je sodišče priznalo potne stroške odvetniku na relaciji Celje - Ljubljana - Celje, kot so bili priglašeni s stroškovnikom, vendar so ti stroški tožniku neutemeljeno priznani. Postopek je tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ki je pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto. Tožnikov pooblaščenec pa ima sedež v Celju, ki sodi v območje sodnega okrožja Celje, se pravi ima sedež izven območja naslovnega sodišča in je zato materialno pravno zmotna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do povračila potnih stroškov za pot njegovega odvetnika iz Celja. Priznane stroške s strani sodišča prve stopnje je potrebno znižati za potne stroške tožnikovega odvetnika v višini 124,00 EUR. Prav tako pa je sodišče tožniku tudi neupravičeno priznalo 2 x po 120 točk za odvetnikovo odsotnost iz pisarne. Tožena stranka ne more nositi posledic tožnikove izbire, da si je izbral pooblaščenca, ki ima sedež v Celju. Glede na navedeno priznani stroški tožniku ne morejo znašati 1.565,00 EUR, temveč 1.238,04 EUR. Tožena stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep o stroških, v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o upravičenosti do povračila stroškov postopka tožniku neutemeljeno priznalo potne stroške odvetnika za pot na prvi narok v višini 57,35 EUR (13. točka obrazložitve) ter za pot na narok v ponovljenem postopku v višini 66,65 EUR (14. točka obrazložitve sodbe). V obeh primerih je sodišče upoštevalo, da je odvetnik naredil za pot na in s sodišča 155 km in za vsak narok je ovrednotilo odvetnikovo odsotnost iz pisarne s 120 točkami.

6. Tožnik je imel pooblaščenca iz Celja, postopek pa je tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ki je pristojno za odločanje v delovnih sporih za območje sodnih okrožij Kranj, Krško, Ljubljana in Novo mesto. Tožnikov pooblaščenec je imel sedež v Celju, ki sodi v območje sodnega okrožja Celje, kar pomeni, da je imel sedež izven območja naslovnega sodišča. Stranka ima sicer pravico do zastopanja po odvetniku in pravico do svobodne izbire odvetnika, vendar to ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna trpeti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka izbere odvetnika izven okrožja sodišča, pri katerem teče postopek. Ko si stranka izbere odvetnika, ki ima pisarno v kraju, ki ni niti kraj stranke (tožnik stanuje naslovu A.), niti sedež okrožja sodišča, pri katerem teče postopek, tožnik ni upravičen do priglašenih potnih stroškov pooblaščenca in prav tako ne stroškov odvetnikove odsotnosti iz pisarne. Navedene stroške pooblaščenca je mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljujejo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve, kot na primer zapletenost in obsežnost zadeve, zahteva po specifičnem znanju in te okoliščine so trditveno in dokazno breme stranke, ki povrnitev takih stroškov uveljavlja (VSL, II Cp 796/2023, Pdp 447/2022). Tožnik navedenih okoliščin ni niti zatrjeval niti dokazal. 7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo potne stroške njegovega odvetnika v znesku 57,35 EUR za prihod na prvi narok in 66,65 EUR za narok v ponovljenem postopku (skupaj 124,00 EUR). Prav tako pa je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo stroške za odvetnikovo odsotnost iz pisarne (2 x 120 točk). Zato je pritožbeno sodišče priznane stroške s strani sodišča prve stopnje tožniku znižalo, in sicer za 124,00 EUR potne stroške ter 144,00 EUR za odsotnost iz pisarne (2 x 120 x 0,6 EUR). Sodišče prve stopnje je tako tožniku previsoko dosodilo stroške postopka v višini 268,00 EUR (124,00 + 144,00 EUR) in navedeni znesek je treba povečati še za 22 % DDV, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo. Tako tožniku priznani stroški ne znašajo 1.565,00 EUR, temveč 1.238,04 EUR in po pobotu toženi stranki priznanih stroškov v znesku 96,35 EUR so pravilno odmerjeni stroški 1.141,69 EUR in ne 1.468,65 EUR, kot jih je dosodilo sodišče prve stopnje.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, kot izhaja iz izreka (5. alineja 358. člen ZPP).

9. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je tožnik dolžan povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 153,00 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki skladno z OT priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk, skupaj 255 točk, kar znaša 153,00 EUR. Te stroške mora tožnik povrniti toženi stranki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.