Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
03.04.2023
07120-1/2023/176
Zdravstveni osebni podatki, Sodni postopki, Pravne podlage, Postopki na centrih za socialno delo
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 24. 3. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko psihiatrična klinika na zaprosilo centra za socialno delo, v skladu z zakonskimi podlagami glede varstva osebnih podatkov, pripravi mnenje, ki je potrebno v postopku za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve. Zanima vas primer, ko je predlagatelj postopka po 40. členu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) center za socialno delo (CSD), ki pri svojem delu ugotovi, da bi lahko bili izpolnjeni pogoji po 39. členu ZDZdr. Naleteli ste na primer, ko psihiatrična bolnišnica predlagatelju ne želi izdati takega mnenja s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov in varovanje poklicne skrivnosti.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih, zato je spodnje mnenje le informativno.
Po mnenju IP se mnenje psihiatra ali izbranega osebnega zdravnika v okviru »postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča«, ne pripravi (le) na podlagi obstoječih zdravstvenih podatkov, ki jih izbrani osebnih zdravnik ali psihiater v bolnišnici morebiti že imata, temveč na podlagi usmerjenega pregleda osebe. Zato zavrnitev izdaje mnenja s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov s strani psihiatrične bolnišnice ne bi bilo utemeljeno, pač pa bi morala bolnišnica predlagatelju (npr. CSD-ju) le izdati pisno pojasnilo o tem, da pregleda ni bilo možno opraviti, če so za to podani utemeljeni razlogi.
V vašem primeru gre za postopek za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. ZDZdr v 41. členu določa, da mora predlog CSD (ta je eden izmed možnih predlagateljev po 40. členu ZDZdr), ki se vloži pri sodišču, vsebovati elemente kot vsaka vloga, navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter kot prilogo mnenje izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, ki je osebo pregledal. Če pregled osebe ni mogoč, se predlogu priloži izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra, da pregleda ni mogoče opraviti.
Iz navedenih določb izhaja, da ni razlogov, da bi psihiater v psihiatrični bolnišnici lahko - s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov in poklicno skrivnost - zavrnil izdajo mnenja. Pravna podlaga za izdajo mnenja ter za njegovo posredovanje predlagatelju je namreč v 41. členu ZDZdr. Na splošni ravni je s tem zakonom izpolnjena podlaga v (h) točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Dodatno lahko v določenih primerih pride v poštev tudi podlaga v (c) točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da je obdelava zdravstvenih podatkov med drugim lahko dopustna tudi, če je »potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve«. Varovanje osebnih podatkov nasproti predlagatelju ni smiselno tudi zato, ker bi se predlagatelj v vsakem primeru lahko seznanil z mnenjem pri sodišču, kot aktivni udeleženec sodnega postopka.
ZDZdr določa, da mnenje sodišču predloži predlagatelj, torej je predlagatelj do mnenja upravičen, če je to bilo pripravljeno na njegovo pobudo. Možno je tudi, da bi bila oseba pred kratkim pregledana tudi brez pobude CSD, ker je bila neposredno pred nameravanim predlogom pregledana že v okviru redne zdravstvene oskrbe, na primer pri urgentni obravnavi ali v okviru katerega od preostalih postopkov po ZDZdr. V tem primeru bi lahko bil za izdajo mnenja relevanten tudi predhodni pregled, vendar to vprašanje ne spada v pristojnost IP.
Ker se mnenje izda na podlagi pregleda osebe (in dodatno ne pa izključno na podlagi morebiti že obstoječih zdravstvenih podatkov o osebi, ki jih ima izvajalec), je možno, da se mnenja ne da izdati, ker takega pregleda ni možno izvesti, na primer, ker oseba tak pregled zavrača, z osebo ni možno stopiti v stik, svojci ne sodelujejo ali izvedbo ovirajo, pregleda ni možno izvesti v razumnem času ipd. V tem primeru izvajalec zdravstvene dejavnosti izda pojasnilo (izjavo) o tem, da pregleda ni bilo možno izvesti, ne pa izjave, da ne bo pripravil mnenja zaradi neobstoja zakonske podlage za njegovo pripravo in posredovanje predlagatelju. Izvajalec zdravstvene dejavnosti bi lahko s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov zavrnil pripravo in posredovanje mnenja le, če bi to, na zahtevo predlagatelja, temeljilo zgolj na obstoječi zdravstveni dokumentaciji iz predhodnih zdravstvenih obravnav osebe, ki ne ustrezajo relevantnemu »pregledu« po 41. členu ZDZdr (relevantnost predhodnega pregleda se presoja upoštevajoč zakonske pogoje za izvedbo sodnega ukrepa po 39. členu ZDZdr, časovno oddaljenost pregleda in druge okoliščine).
Če so po mnenju psihiatrične bolnišnice razlogi za začetek sodnega postopka utemeljeni, ker je bila oseba pri njih pred kratkim obravnavana in pregledana, lahko tudi sama (namesto ali poleg CSD) nastopi kot predlagatelj sodnega postopka, kar pomeni, da v tem primeru mnenja sploh ni treba posredovati CSD.
Prijazen pozdrav,
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka