Jedro

Če je med solastniki spor o predmetni delitvi in velikosti solastninskih deležev, sodišče napoti na pravdo tistega od udeležencev, ki zatrjuje drugačen delež od zemljiškoknjižnega.

Izrek

Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se zavrne.

Pritožbi druge nasprotne udeleženke se ugodi in se v točki 3 izreka sklep dopolni tako, da se druga nasprotna udeleženka O. N. dodatno napoti na pravdo, da zoper predlagateljico V.D. in prvega nasprotnega udeleženca I. L. vloži tožbo na ugotovitev, da je njen solastninski delež na nepremičnini parc. št. 226. S k.o. G. večji od 5/14.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo da se nepravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 2276/2008 oziroma za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnih postopkov v kolikor bodo vložene ustrezne tožbe. Prvega nasprotnega udeleženca I. L. je napotilo na pravdo, da zoper predlagateljico V. D. in drugo nasprotno udeleženko O. N. vloži tožbo na ugotovitev, da njegov solastni delež na nepremičnini parc. št. 226. S k.o. G. znaša 3356/10.000, drugo nasprotno udeleženko O. N. je napotilo na pravdo, da zoper drugega predlagatelja T.D. in nasprotnega udeleženca I. L. vloži tožbo na ugotovitev, da na nepremičninah 116/118, 116/119 in 116/120 k.o. G. obstaja njena solastninska pravica v deležu do 4/10. Vsem napotenim na pravdo je določilo rok 30 dni za vložitev tožbe po pravnomočnosti sklepa.

Zoper tak sklep se po pooblaščencih pritožujeta oba nasprotna udeleženca vsak posebej, ki v pritožbah predlagata, prvi nasprotni udeleženec, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da na pravdo napoti predlagateljico, druga nasprotna udeleženka pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Prvi nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da iz listin, ki jih je predložil, izhaja, da so bili deleži določeni pavšalno brez cenitve in bi zaradi tega sodišče moralo na pravdo napotiti V. D., ki dejanskim deležem nasprotuje. Sodišče je napačno napotilo na pravdo I. L. zoper O. N., saj mu slednja višji delež priznava, ravno tako pa tudi on njej priznava višji delež.

Druga nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da bi jo sodišče moralo napotiti na pravdo tudi zoper prvo predlagateljico in prvega nasprotnega udeleženca in sicer zaradi zatrjevane večje velikosti njenega solastninskega deleža na parc. Št. 226.S k.o. G., saj zatrjuje, da trenutno v zemljiški knjigi vpisan delež ne odraža njenega pravega solastninskega deleža. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca je neutemeljena, pritožba druge nasprotne udeleženke pa utemeljena.

Sodišče v postopku o delitvi stvari odloči, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev. Če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve ali o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah čl. 9 in 10 ZNP (določba drugega in tretjega odstavka člena 118 ZNP).

O pritožbi prvega nasprotnega udeleženca: Ob ugotovitvah, da med strankami tega postopka obstaja spor glede višine solastniških deležev, ki so predmet delitve, je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde tiste udeležence, ki zatrjujejo drugačen solastninski delež kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov, saj je njihova pravica manj verjetna in so zaradi tega neutemeljene pritožbene trditve prvega nasprotnega udeleženca, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti predlagateljico V.D. Listine na katere se sklicuje prvi nasprotni udeleženec, ne morejo izkazati večje verjetnosti od zemljiškoknjižnega stanja.

O pritožbi druge nasprotne udeleženke: Druga nasprotna udeleženka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da je njen dejanski delež na sporni nepremičnini večji od zemljiškoknjižnega stanja in bi moralo sodišče prve stopnje tudi njo napotiti na pravdo in je bilo zaradi tega pritožbi druge nasprotne udeleženke ugoditi in drugo nasprotno udeleženko napotiti na pravdo tudi glede zatrjevanega večjega solastniškega deleža na parceli 226 S k.o. G. II.

Glede na navedeno je bilo, kot že omenjeno, pritožbo prvega nasprotnega udeleženca potrebno zavrniti, pritožbi druge nasprotne udeleženke pa ugoditi in dopolniti izrek o napotitvi na pravdo (čl. 365 tč. 2 in 3 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).