Jedro

K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je vzelo na znanje umik predloga za zavarovanje dokazov, zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov in zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, s sodbo ugotovilo, da v skupno premoženje pokojne M.F. in pok. A. F. sodi nepremičnina, vpisana v vl. št. 588 k.o. K. z deležem vsakega do ½. Zavrnilo je zahtevek po tožbi na ugotovitev, da v skupno premoženje spada tudi 17.000,00 DEM, 3.500 SFR in 210,00 USD, tožbo pa zavrglo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala izstavitev zemljiškoknjižne listine. Nadalje je zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi v delu, v katerem je nasprotna tožnica zahtevala ugotovitev večjega deleža od ½ za pok. A.F. in jo zavrglo v tistem delu, v katerem je zahtevala ugotovitev, da je delež pok. A. F. na skupnem premoženju (že navedene nepremičnine) v obsegu 5/10 oziroma ½. Nadalje je zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. S sodbo je še ugotovilo, da skupno premoženje pok. A. F. in pok. M. F. na katerem ima pok. A. F. delež v obsegu 4/5, pok. M. F. pa 1/5, predstavlja 320 imenskih delnic E. G. z oznako E. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Proti sodbi se pritožuje toženka oziroma nasprotna tožnica, ki izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v točki II/1 izreka in v točki III in IV izreka, pri tem pa uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi, da znaša delež na skupnem premoženju pok. A. F. in pok. M. F., ki ga tvori nepremičnina, vpisano v vl. št. 588 k.o. K., v obsegu 4/5 za pok. A. F. ter 1/5 za pok. M. F., tožniku pa naloži v plačilo vse pravdne stroške. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je zaključek sodišča ob polovičnem deležu na skupnem premoženju po stališču toženke nepravilen in nezakonit. V temelju je zmoten zaključek sodišča, da je zemljišče, vpisano v vl. št. 588 k.o. K., skupno premoženje prvotnih pravdnih strank. Izvedeni dokazni postopek namreč pokaže, da je predmetno zemljišče kupil pok. A. F. s sredstvi svojega posebnega premoženja, ki so ga predstavljala denarna sredstva iz naslova dednega odpravka po njegovem pokojnem očetu. Slednje je izkazano s pisnimi izjavami, predloženimi sodišču v dokazne namene. Pritožba se sklicuje na izpovedbo S. F., ki je potrdil obstoj dednega odpravka, le dejstvo, da je bilo zemljišče kupljeno par mesecev po poroki, pa ne more biti utemeljena podlaga za zaključek sodišča o zemljišču kot skupnem premoženju. Nadalje je zmoten zaključek sodišča o višini osebnih dohodkov pok. A. in M. F., ker primerjava le teh temelji na primerjavi enih podatkov o bruto plači, ki so bili primerjani z drugimi podatki o neto plači. Poudarja tudi velik osebni prispevek pok. A. F.pri gradnji, zmoten pa je tudi zaključek sodišča, da niso prerekane trditve M. F., da je v času zakonske zveze v celoti skrbela za gospodinjstvo in vzgajala skupnega sina. Takšnih trditev M. F. niti ni podala, njena izpovedba pa se nanaša zgolj na način porabe finančnih sredstev v gospodinjstvu. V nadaljevanju pritožbe se pritožba podrobneje opredeljuje do izpovedbe priče S. F., ki jo v določenem delu šteje za neverodostojno, kar naj bi bila posledica skaljenih sorodstvenih odnosov med pok. A. F. in pričo – njegovim bratom.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožba izpodbija celotno točko III. izreka sodbe, torej tudi točko III/3, s katero pa je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi glede deleža na delnicah E. G. d.d. v celoti ugodeno. V tem delu tu nasprotna tožnica niti ne izkazuje pritožbenega interesa.

6. V ostalem pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pravilno in popolno ugotovilo vsa odločilna dejstva, svojo odločitev v dejanskem pogledu ustrezno logično in prepričljivo utemeljilo in na podlagi ugotovljenih dejstev tudi napravilo pravilne dejanske zaključke. Ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je prvo sodišče pravilno tudi uporabilo materialno pravo, pri čemer kakšne bistvene kršitve določb postopka pritožbeno sodišče ne najde. V izogib ponavljanju se zato pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na prvostopne razloge, ki jih sprejema.

7. Glede vprašanja nakupa samega zemljišča in gradnje hiše do podaljšane III. gradbene faze, se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na prepričljivo izpovedbo priče S. F., v tej zvezi pa utemeljeno odklonilo vero listinskim dokazom, s katerimi je toženka dokazovala obstoj dednega odpravka pokojnega prvotnega toženca v zatrjevani višini. Ob navedenem, ko je prvo sodišče utemeljeno ugotovilo, da je bil dedni odpravek le takratnih 200,00 din, po drugi strani pa je pok. M.F. prispevala k izgradnji znesek 1.000,00 din iz naslova dote, je utemeljen prvostopni zaključek, da iz naslova vlaganja posebnega premoženja v ustvaritev skupnega premoženja ni mogoče prvotnemu tožencu priznati višjega deleža od zakonske domneve.

8. Tudi zaključek prvega sodišča, da je imel pok. A. F. približno enkrat višje dohodke od pok. M. F., je utemeljen in ima podlago v izvedenih dokazih. Podatki o osebnih dohodkih, ki jih je pribavilo sodišče prve stopnje, se nanašajo na različna obdobja in ne na celotno obdobje skupnega življenja prvotnih pravdnih strank. Zlasti ni bilo mogoče pridobiti podatkov o obdobju, v katerem se je gradila predmetna hiša. Podatki o bruto plači pok. M. F. se nanašajo le na obdobje od leta 1974 do leta 1983, med tem ko so podatki o preostalih obdobjih v neto zneskih. Primerjava dohodkov v neto zneskih, ki jih je prejemala M. F. in neto zneskih, ki jih je prejemal pok. A.F., pa tudi potrjujejo prvostopni zaključek o približno enkrat višjih dohodkih A. F. in ne dva do trikrat višje, kot je to zatrjevala nasprotna tožnica.

9. Iz same izpovedbe toženke na list. št. 215 izhaja, da ji je pok. mož povedal, da sta imela s svojo prvo pokojno ženo vsak svoja sredstva. Prva žena naj bi svoja sredstva porabila za sina in gospodinjstvo, kot tudi za manjše stvari. Že iz navedenega je sklepati, da je za gospodinjstvo in otroka skrbela pokojna prvotna tožnica, kar potrjuje tudi nadaljnja izpovedba toženke, da je pok. A. F. veliko delal pri E., tudi 12 in celo 24 ur skupaj. Izpovedala je, da je bil resnično takorekoč non stop tam. Če je temu tako, potem nedvomno ni mogel on skrbeti za gospodinjstvo in skupnega sina. Zato je pravilen prvostopni zaključek, da je k višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav pok. M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen tudi materialnopravni zaključek prvega sodišča, da pok. A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.

10. Glede na spredaj navedeno, pri čemer se pritožbeno sodišče v ostalem ponovno sklicuje na prvostopne razloge, v katerih je tudi vsebovan odgovor na pritožbene trditve, noben uveljavljeni pritožbeni razlog ni podan. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.