Jedro

Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožnica (v nadaljevanju revidentka) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper z dne 18. 6. 2008. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je prvostopenjski upravni organ dovolil investitorici A. A. gradnjo stanovanjskega objekta, v PGD označenega kot objekt 2, na zemljišču parc. št. ... k.o. ... pod tam navedenimi pogoji. S svojo odločbo z dne 17. 11. 2008 je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper navedeno gradbeno dovoljenje.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1189/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanje je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revidentka dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki se glasi: „ali je plačilo komunalnega prispevka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, če je o odmeri komunalnega prispevka (negativno) odločeno v roku iz šestega, ne pa tudi v roku iz sedmega oziroma osmega odstavka 79. člena ZPNačrt“. Po vsebini gre za vprašanje položaja samoupravne lokalne skupnosti in njene vloge v postopku izdaje gradbenih dovoljenj za gradnjo na njenem območju. Če ostane izpodbijana sodba v veljavi, bo sproženo veliko sporov, ki bodo vsebovali isto pravno vprašanje, saj bodo investitorjem izdana gradbena dovoljenja brez poprejšnje odmere komunalnega prispevka. Odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, ima za revidentko tudi zelo hude posledice, saj je bilo investitorici izdano gradbeno dovoljenje brez revidentkine udeležbe v tem postopku, zaradi česar je izgubila pravico do odmere komunalnega prispevka v vrednosti, ki presega znesek iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, meni, da je revizija dovoljena.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj zastavljeno vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno za odločitev v tej zadevi, ko je bila odmera komunalnega prispevka z odločbo zavrnjena in je to odločitev potrdil tudi pritožbeni organ, organ, pristojen za odločanje o gradbenem dovoljenju, pa je to dovoljenje izdal šele na podlagi dokončne odločbe o komunalnem prispevku.

8. Kot namreč izhaja iz predloženih spisov, je investitorica po svojem pooblaščencu vložila dne 28. 1. 2008 zahtevo za odmero komunalnega prispevka v zvezi z novogradnjo stanovanjskega objekta. Urad za okolje in prostor Mestne občine Koper je z odločbo z dne 12. 2. 2008 to zahtevo zavrnil. Odločitev prvostopenjskega organa je v pritožbenem postopku z zavrnitvijo pritožbe s svojo odločbo z dne 4. 4. 2008 potrdil župan Mestne občine Koper kot drugostopenjski organ. Upravna enota pa je z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 18. 6. 2008 počakala do odločitve župana o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi zahteve za odmero komunalnega prispevka z dne 4. 4. 2008. 9. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009, X Ips 483/2009 in ostali).

11. Revidentka obstoj zelo hudih posledic utemeljuje s tem, da je bilo investitorici izdano gradbeno dovoljenje brez njene udeležbe v tem postopku, zaradi česar je izgubila pravico do odmere komunalnega prispevka. S takšnimi navedbami pa revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ne gre za hude škodljive posledice, če je revidentka s svojo odločbo zavrnila zahtevek za odmero komunalnega prispevka, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano ob upoštevanju določbe devetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki določa izjemo, ko plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

12. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Revidentka v obravnavani zadevi niti ni ravnala po določbi drugega odstavka 163. člena ZPP, po kateri mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, saj svojih stroškov ni opredelila.