Jedro

Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 24. 4. 2013 (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora povrniti upniku 418,42 EUR izvršilnih stroškov v 8. dneh od vročitve tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sklicuje se na tožbo P 90/2009, v kateri je opisana lokacija in stanje. S sklicevanjem na ta opis opozarja, da je ob dejstvu, da je v aktualnem času prostor parc. št. 112/30 bistveno spremenjen zaradi navoženega materiala, ob dejstvu, da je vegetacija vključujoč drevesa, ki so nekoč rasla na širšem območju mejnega prostora zemljišč v lasti obeh strank, odstranjena in ob dejstvu, da je meja, ki je bila določena v postopku N 4/2013, linija, ki ni tisto, kar sta v postopku določanja meje trdila upnik in dolžnik, objektivno nemogoče pristati na tezo, da je izvršilni naslov izvršljiv. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da med strankama vsebina izvršilnega naslova ni bila sporna, saj celotno trajanje izvršbe potrjuje, da je upnikov predlog za izvršbo neutemeljen, ker ni izvršljiv. Sklicuje se na sklep z dne 12. 10. 2015, v katerem je sodišča prve stopnje v točki 15 obrazložitve prepoznalo zaplet, na katerega je opozoril v ugovoru, da na podlagi konkretnega izvršilnega naslova ni mogoče predlagati izvršbe. Navedeni sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče razveljavilo z obrazložitvijo, da je potrebno izvršilni naslov, ki je izdan v motenjski pravdi, presojati glede na vsebino celotnega izreka izvršilnega naslova. Dolžniku ni razumljivo, zakaj je sodišče prve stopnje, razen če gre za strah pred pritožbenim sodiščem, stališče spremenilo. Zagotovo ni ugodno, če so sodišča v preteklosti spregledala očitek dolžnika o neizvršljivem tožbenem zahtevku, pa bi se to ugotovilo šele v izvršilnem postopku, je pa nedopustno dopustiti aktivnost, ki je definirana kot "tik", pri čemer je standard tik brez dvoma takšen, da ne dopušča brezhibnosti, ki pa mora biti zagotovljena. Zdaj je tudi meja zagotovo drugačna, kot je bila v času, ko je postala odločitev o motenju posesti pravnomočna, zato je standard "tik" še bolj korigiran. Sodišče se ni želelo ukvarjati s problemom, da standard "ob zahodni meji" zagotovo ni jasen, posebej še, ker meja ni "zahodna", ampak vse prej kot to. Enaka trditev velja za "sever", pri čemer če bi trditev v izvršilnem naslovu veljala, bi šlo za mejo, ki bi bila lomljena v kot 90". Sodišče prve stopnje tudi navaja, da naj bi bila znana lega objekta 17b in kje je zahodna stran tega objekta. To preprosto ni res in v postopku sploh ni bilo ugotovljeno. Popolnoma nerazumljivo je stališče, da naj bi dolžnik 14. 11. 2009 motil upnikovo lastniško posest tako, da bi "na skrajnem zahodnem delu zemljišča parc. št. 112/79 odstranil 20 smrek". Ta trditev je izmišljena in v postopku neobravnavana, zato odločitev na njej ne sme temeljiti. Neobravnavana je tudi trditev, da naj bi dolžnik v preteklosti odstranil ograjo iz plastične mreže, postavljene na rastoče smreke v smeri proti severu. Očitno gre za popolno zmešnjavo v razlogih, saj v takšni smeri nikoli ni bilo kakršnekoli ograje. Sodišče ni storilo ničesar, da bi ugotovilo kje je lokacija smrek, katere naj bi dolžnik odstranil. Opozarja tudi, da je upnik v preteklosti zatrjeval, da je bila meja "do ceste", ki v današnjem času več ne obstoji, ograjo pa naj bi dolžnik postavil na "isto mesto, tik ob meji" in to na smreke. Ali je bila linija meje cestni rob ali smreke in kolikšna je bila distanca med nekdaj obstoječim robom ceste in rastočimi smrekami" Poudarja še, da je meja določena v zadevi N 4/2013 drugačna od meje v preteklosti, v obdobju oktobra oz. novembra 2009. Izvršilni naslov se nanaša na tedaj obstoječo mejo. Teren mejnega prostora je bistveno spremenjen in so zato standardi "tik" in "na isto mesto" izmišljotine, ki jih sodišče v poštenem sojenju ne bi smelo upoštevati. Iz sklepa točke 14 in 15 obrazložitve sklepa N 4/2013 z dne 30. 5. 2014 brez dvoma izhaja predlagateljevo zatrjevanje o tem, da je mejo, prostor, kjer naj bi "tik za njo" stala mreža, predstavljala makadamska cesta. Po sklepu sodišča meje ni določilo ob cesti, ampak drugje. Poudarja tudi, da bi morebitno poznavanje posestmotitvenega spisa pokazalo, da je dolžnik v obsežnem obravnavanju deležen čudnega tretmaja, saj je nekdaj nedvoumna ravna meja med mejnikoma, ki ne bi smela biti sporna, postala lomljena. V postopku zaradi motenja posesti je bila tožba primarno zavržena, a odločitev ni bila veljavna, saj se je našla obrazložitev, zakaj je bila tožba pravočasna. V postopku se je upoštevalo, da naj bi upnik zemljišče uporabljal vse do ceste, pa niti iz enega elementa pripovedovanja oziroma dokaznega gradiva ne izhaja, kaj je vsebina uporabe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila v obravnavani zadevi dovoljena izvršba, izvršljiv oziroma primeren za izvršbo, zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. V zvezi s presojo določenosti oziroma določljivosti nedenarne obveznosti, za izterjavo katere je bila na podlagi 225. člena ZIZ dovoljena izvršba, je pravilno uporabilo 21. člen ZIZ, ki določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

5. Izvršilni naslov v obravnavani zadevi predstavlja pravnomočni in izvršljivi sklep Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju P 64/2011 z dne 13. 1. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 254/2012 z dne 11. 10. 2012 izdan v motenjski pravdi, s katerim je bilo v 1. točki izreka ugotovljeno, da je dolžnik 14. 11. 2009 motil upnikovo lastniško posest na skrajnem zahodnem delu zemljišča parc. št. 112/79 k. o.... ob meji s parcelo 112/39 k. o.... na ta način, da je odstranil 20 smrek, debeline cca 15 cm in višini do 5 m, ki so rasle v dolžini 13 metrov ob zahodni strani parcele 112/79, ki meji na parcelo 112/30 k. o. ...in sicer v nadaljevanju še obstoječe lesene ograje, ki je od jugozahodnega mejnika parc. št. 112/79 k. o. ... postavljena v dolžini 9,75 cm, nadalje je odstranil ograjo iz plastične mreže zelene barve, višine 2 m in v dolžini 15 m, ki je bila postavljena v nadaljevanju prej navedenih rastočih smrek v smeri proti severu in ob stanovanjskem objektu...in je bila mreža na vsaki strani vpeta na rastoče smreke, ter odstranil v nadaljevanju obstoječo ograjo, ki je bila iz zelene plastične mreže višine 2 m in dolžine 3,5 m, znotraj katere je odstranil tri rastoče smreke, debeline cca 15 cm in višine do 5 m, kar vse se je nahajajo ob zahodni meji parcele 112/79 k. o. ... severno od severozahodnega dela objekta na prac. št.... v smeri proti severu. V 2. točki izreka pa je bilo dolžniku naloženo, da vzpostavi prejšnje stanje tako, da nazaj postavi novo ograjo iz plastične zelene mreže višine 2 metrov na isto mesto, kot je bila postavljena pred motilnim dejanjem in sicer: v predelu ob zahodni strani objekta ..., tik ob zahodni meji s parcelo 112/30 k. o. ... v dolžini 15 metrov in še 3,5 metra, ki se nadaljuje v smeri proti severu, tik ob meji s parcelo 112/30 k. o. .... Navedeni restitucijski zahtevek iz 2. točke izreka je tudi vsebina dovolitve izvršbe za izpolnitev nedenarne dolžnikove obveznosti v obravnavani izvršilni zadevi. Sodišče prve stopnje je v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da vsebina navedenega izvršilnega naslova ni sporna, je pa med strankama sporno, ali je izvršilni naslov z že navedeno vsebino izvršljiv oziroma primeren za izvršbo. Pritožbeno ni sporno, da meja med parc. št. 112/79 in 112/30 k. o. ... ob izdaji izvršilnega naslova ni bila urejena, je pa bila kasneje pravnomočno urejena v zadevi N 4/2013. Prav tako ni pritožbeno sporno, da poteka pred Okrajnim sodiščem v Celju pravdni postopek II P 319/2015 za ureditev meje na podlagi močnejše pravice in da je bila tožba vložena znotraj 3-mesečnega roka po pravnomočnosti sklepa v zadevi N 4/2013. 6. Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da že navedeni izvršilni naslov ni izvršljiv. Pritrditi je razlogom sodišča prve stopnje iz točke 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je potrebno pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova izdanega v motenjski pravdi upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve. Ob upoštevanju celotnega izreka že navedenega izvršilnega naslova, je pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da je med strankama znana lega objekta 17/b in kje je zahodna stran tega objekta, znan je potek meje po pravnomočni odločbi v zadevi N 4/2013, jasno je določena tudi višina in dolžina mreže, ki jo je potrebno postaviti. Zato je izvršilni naslov skladno z 21. členom ZIZ primeren za izvršbo, saj je možno postavitev ograje jasno identificirati glede na jasne točke v naravi (objekt in meja) ter strani neba in jasno dolžino. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je lokacija ograje določno opredeljena z zahodno mejo s parc. št. 112/30 k. o. ..., ki je sodno določena, dolžina 15 metrov je opredeljena na lokacijo samega objekta ..., poleg tega pa še v razdalji 3,5 m v smeri proti severu. Določeno je, da mora biti ograja iz plastične mreže in v višini 2 m, iz česar izhaja, da mora biti fiksirana na opornike, da lahko njena višina meri toliko. Ob navedenem se izkažejo za neutemeljene pritožbeno ponovno izpostavljene ugovorne navedbe dolžnika, da ni jasno, kaj pomeni postavljanje ograje "tik" ob meji in "prekinitev" ograje in postavitev ograje "na isto mesto", zaradi česar izvršilni naslov po zatrjevanju dolžnika naj ne bi bil izvršljiv. V zvezi s pritožbeno navedbo dolžnika, da je meja, ki je bila določena v zadevi N 4/2013, drugačna od meje v času motilnega dejanja v oktobru oziroma novembru 2009, zato pa ni mogoče upoštevati standardov "tik" in "na isto mesto", je pojasniti, da je upnik v odgovoru na ugovor navedel, da je sodišče v nepravdnem postopku določilo mejo na podlagi uživalne pravice, dolžnik pa temu dejstvu na naroku z dne 12. 10. 2015 ni nasprotoval, čeprav je bil z upnikovem odgovorom na ugovor seznanjen (vročilnica na l. št. 60 spisa). Ker v obravnavanem izvršilnem postopku ni bilo sporno, da je bila meja v zadevi N 4/2013 določena po zadnji mirni posesti, kar pomeni, da je bila v nepravdnem postopku določena meja, kot je bila v času motenja posesti, je opredelitev "tik" in "na isto mesto" skladno z 21. členom ZIZ določljiva, s tem pa izvršilni naslov primeren za izvršbo oziroma izvršljiv.

7. Na pravilnost že navedenih razlogov sodišča prve stopnje ne vpliva pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 10. 2015, pri prvem odločanju ugodilo dolžnikovemu ugovoru, saj je bila ta odločitev s sklepom pritožbenega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo odločanje.

8. Pritožbeno sklicevanje dolžnika na tožbo P 90/2009, v kateri naj bi bila opisana lokacija in stanje, in pritožbeno sklicevanje na dejstva, da je v aktualnem času prostor parc. št. 112/30 k. o. ...bistveno spremenjen zaradi navoženega materiala in odstranjenih smrek, skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, katere sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj jih dolžnik ni navajal že v ugovoru, poleg tega pa tudi ni navedel, zakaj jih prvič navaja v pritožbi. Prav tako iz istih razlogov predstavljajo novote tudi obsežne pritožbene navedbe, da ni jasno, kaj je zahodna in kaj severna meja ter pritožbene navedbe v zvezi z lokacijo smrek in mejo do ceste.

9. Pritožbene navedbe v zvezi z motenjsko pravdo, iz katere izhaja izvršilni naslov, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se nanašajo na izvršilni naslov, na katerega pa je izvršilno sodišče skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano, zato ga ne sme vsebinsko presojati.

10. Dolžnik ni konkretizarano pritožbeno izpodbijal stroškovne odločitve sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

11. Ob navedenem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

12. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni konkretizirano uveljavljal (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).