Jedro

Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 314/2022 z dne 14. 6. 2023 v 3. točki sodne poravnave začasno spremeni tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otrokoma udeležencev začasno potekajo tako, da se šest stikov izvede pod nadzorom centra za socialno delo vsako drugo sredo po eno uro (I. točka izreka), (2) da se zavrne, kar predlagateljica zahteva več ali drugače (stiki po dogovoru) (II. točka izreka), (3) da se za primer kršitve obveznosti izreče denarna kazen 500 EUR (III. točka izreka), (4) da začasna odredba velja za čas izvedbe šestih stikov oziroma do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka (IV. točka izreka), (5) da pritožba ne zadrži njene izvršitve (V. točka izreka) in (6) da se odločitev o stroških pridrži do končne odločitve (VI. točka izreka).

2.Mati v pritožbi zoper navedeni sklep (I., II. in IV. točko izreka) uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in stike določi po dogovoru po predhodnem izrecnem strinjanju otrok, podredno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev ne vsebuje razlogov o pritožničinih ugovorih glede pravilnosti in utemeljenosti mnenja CSD in je v nasprotju z željo in koristjo otrok. CSD se v dopolnitvi ni vsebinsko opredelil do nobene od njenih pripomb. Izpis korespondence med očetom in otrokoma ter mnenji otrok, ki sta ju podala pri CSD, potrjujejo, da je oče vir njunih stisk in strahov. Izboljšanje odnosa med njimi je zato mogoče pričakovati le pod pogojem, da bo oče korenito in trajno spremenil svoje vedenje. Glede na njegovo pomanjkanje uvida v lastne težave in vlogo, ki jo ima pri uničenju odnosov z otrokoma, je to pričakovanje nerazumno. Pomanjkanje uvida izhaja iz ugotovitev v 8. točki obrazložitve. Niti iz mnenja niti iz sklepa ne izhaja, da bi mati ali otroka prispevali k poslabšanju odnosov med očetom in otrokoma. Korespondenca in mnenji otrok izkazujejo, da je vzrok za poslabšanje odnosov očetovo ravnanje. V sklepu je ugotovljeno, da je njegovo vedenje za otroka ogrožajoče. Ni pa ugotovitev, ki bi utemeljevale sklepanje, da bo z izvajanjem stikov pod nadzorom mogoče odpraviti vzrok za nastalo situacijo. Napredek je mogoče pričakovati šele, ko bo oče priznal pretekle napake, prepoznal, da njegova dosedanja ravnanja do otrok niso zdrava, in poiskal psihološko pomoč. Tega doslej še ni pokazal. Svoja ravnanja (fizično in psihično nasilje nad pritožnico in otrokoma) minimizira, krivdo zanje pripisuje pritožnici in njenemu partnerju ter brez občutka vztraja pri svojih zahtevah glede stikov. Z izpodbijano odločitvijo bosta otroka izpostavljena ponavljajočim stiskam, ki se jim ne bosta mogla izogniti in bodo škodljivo vplivale na njun razvoj.

Odločitev je v nasprotju z jasno in izrecno izraženo voljo otrok, da ne želita imeti stikov z očetom. Določba 1. odst. 158. čl. Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) o pomenu otrokovega mnenja v postopkih za varstvo koristi otroka odraža splošno sprejeto spoznanje psihološke znanosti, da so najbolj terapevtske situacije tiste, ki so rezultat naše prostovoljne izbire. To še posebej velja za situacije, v katerih je prisoten strah. Predpostavka pa je prostovoljna izpostavljenost taki situaciji v nadzorovanem okolju. Neprostovoljna izpostavljenost praviloma učinkuje nasprotno - brezizhodna situacija povzroči globoko psihološko škodo, še posebej pri otrokih, ki še nimajo razvitih obrambnih mehanizmov. Upoštevati je tudi treba, da je prekinitev stikov v primeru nasilja oziroma psihopatologije legitimen samoohranitveni odziv. Pred ureditvijo stikov je zato treba ugotoviti, ali so očitki zoper očeta verjetno izkazani in ali je prekinitev stikov ustrezen ukrep za zavarovanje otrok pred ogrožanjem.

V sklepu niso podani konkretni razlogi za uvedbo šestih stikov. Kljub temu, da ni ugotovljeno, da otroka nista sposobna razumeti pomena in posledic svojega mnenja, je odločitev v nasprotju z njunim mnenjem. Otroka sta sposobna razumeti pomen in posledice svoje odločitve in je zato njuno mnenje treba spoštovati. Še posebej pomembno je to iz razloga, ker sta z očetove strani pretrpela že veliko stisk in je oče že večkrat zlorabil njuno zaupanje. Prejem odločitve je pri obeh povzročil hudo stisko; pritožnico sta prosila, naj stori, kar je mogoče, da se ti stiki ne bi prisilno izvajali. Sodišče bi moralo kritično oceniti mnenje CSD in njegov odgovor na njene pomisleke. Ugotoviti bi moralo, da iz mnenja CSD ne izhaja, da so njeni pomisleki neutemeljeni, in bi se moralo bodisi samo opredeliti do pripomb bodisi nanj ne opreti odločitve.

3.Oče v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da lahko poda pojasnilo za navedbe otrok o grožnjah, kričanju, izsiljevanju, da mati otrok ne vzpodbuja k stikom, da sta pri njem vedno dobrodošla in da bo varno okolje priložnost, da bosta otroka videla spremembe pri njem.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Udeleženca sta starša dvanajstletne hčere in sedemnajstletnega sina. Po razpadu partnerske zveze sta v juniju 2023 sklenila sodno poravnavo, po kateri se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa imata stike vsak drugi vikend in enkrat med tednom. Po novoletnih praznikih 2023 sta otroka začela odklanjati stike z očetom. S pomočjo CSD sta bila v letu 2024 izvedena dva stika na javnem kraju, a tudi po tem stiki niso stekli. Ko je oče v novembru 2023 vložil predlog za izvršbo, je mati predlagala spremembo sodne poravnave glede stikov in sicer primarno, da se stiki ukinejo, podredno pa, da potekajo po predhodnem dogovoru in s strinjanjem otrok. Istočasno je predlagala izdajo začasne odredbe z enako vsebino. Sodišče je po pridobitvi mnenja CSD odločilo, da se izvede šest stikov pod nadzorom CSD, in sicer enkrat na dva tedna po eno uro.

6.Odločitev temelji na ugotovitvah, - da otroka zavračata stike z očetom, ker nanju kriči, jima grozi in izsiljuje, da bo stike uveljavil na sodišču, - da je CSD zaznal, da oče ne uvidi razlogov za odklonilen odnos otrok in da otrok ne more prisiliti k stikom, - da je v korist otrok, da imata možnost graditi odnos z obema od staršev, - da bi neizdaja začasne odredbe privedla do poglobitve stiske otrok in intenzivnejše odtujenosti od očeta, - da bi bila otroka ogrožena, če stiki ne bi potekali v varnem okolju, - da je sin udeležencev dovolj star, da lahko o stikih odloča sam, a lahko sestri nudi varnost in oporo, hkrati pa je koristno tudi zanj, da ponovno postopno vzpostavi stik z očetom, - da nadzorovani stiki zagotavljajo varno okolje: lajšajo stisko otrok in pomagajo očetu pri vzpostavitvi odnosa z otrokoma in krepitvi njegove starševske vloge.

7.Sodišče se je oprlo na določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po katerih sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen), ogroženost pa je podana tedaj, ko je otrok utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju (157. člen).

8.V izhodišču je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je otroku v korist, da ohrani vezi z vsakim od staršev tudi potem, ko se starši razidejo, da k temu praviloma odločilno pripomorejo osebni stiki med otrokom in staršem, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, in da je zato v primeru prekinitve stikov sodišče dolžno preizkusiti, ali je to vez mogoče ohraniti. Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.

9.Kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, stiki pod nadzorom CSD potekajo v okolju, ki otroku omogoči občutek varnosti. Strokovni delavec CSD spremlja potek stikov in enkrat mesečno pripravi poročilo o poteku stikov (3. odst. 163. čl. DZ). Kadar ugotovi, da stik otroka nesprejemljivo obremenjuje (2. odst. 164. čl. DZ), predlaga ustrezno spremembo. Upoštevaje te okoliščine izvajanja stikov pod nadzorom CSD so ti lahko primerna možnost, da se ponovno vzpostavi stik, ki ga otrok zavrača zaradi pomanjkanja občutka varnosti. Ne glede na to mora biti vsaj verjetno izkazano, da bo otrok zmogel take stike sprejeti. Presoja o ustreznosti take začasne ureditve mora temeljiti na ovrednotenju konkretnih okoliščin v zadevi. Mati v pritožbi utemeljeno opozarja, da iz razlogov sklepa ni razvidno, da je sodišče ocenilo vse doslej zbrano procesno gradivo, in da je zato vzbujen dvom, ali je ugotovitvam v sklepu dana ustrezna teža.

10.V sklepu je kot verjetno ugotovljeno, da otroka zavračata stike z očetom zaradi očetovih ravnanj v odnosu do njiju in da oče ne uvidi teh razlogov niti tega, da otrok k stikom ne more prisiliti. Otroka, stara 17 let in 12 let, sta v razgovoru pri CSD povedala, da ne želita stikov z očetom in to utemeljila z razlogi, ki imajo podlago v njunem doživljanju odnosa z očetom. Na materine pomisleke o pravilnosti mnenja, da bi vzpostavitev zaupanja vrednega odnosa med očetom in otrokoma omogočili nadzorovani stiki, je CSD odgovoril, da so nadzorovani stiki morda priložnost za vzpostavitev primernega odnosa.

11.Mati v pritožbi utemeljeno opozarja, da glede na starost otrok, njuno mnenje in mnenje CSD razlogi v sklepu ne zadostujejo za določitev nadzorovanih stikov. Tako mnenje otrok kot mnenje CSD govorijo v prid pritožbenemu stališču, da stiska otrok, ki jo izražata z odklanjanjem stikov, izvira iz očetovih ravnanj v odnosu do njiju. Iz njunega mnenja izhaja, da pred obnovitvijo stikov želita, da ju oče sliši in spremeni svoj pristop do njiju. Potrebo po spremembi v očetovem odnosu do otrok izkazuje tudi predlog CSD, da se očeta napoti v delavnice nenasilne komunikacije in konstruktivnega reševanja sporov ter morda v program Skrben oče. Ocena, da bo nadzorovano okolje, v katerem bodo potekali stiki, samo za sebe omililo stisko otrok in hkrati pomagalo očetu pri vzpostavitvi odnosa z njima, ne vključuje navedenih okoliščin. Nenazadnje že iz dopolnitve mnenja CSD izhaja dvom, da bodo nadzorovani stiki (sami po sebi) privedli do vzpostavitve primernega odnosa. Ob tem dvomu bi moralo sodišče pretehtati možnosti, ki bi v večji meri upoštevale mnenje otrok.

12.Pritožba se zavzema, naj se začasno uredijo stiki tako, da potekajo po predhodnem dogovoru in ob soglasju otrok. To je ena od možnih rešitev, a ob upoštevanju časa, potrebnega za izvedbo postopka, morda ne taka, ki bi preprečila ogroženost otrok (z vidika nadaljnjega krhanja vezi z očetom). Sodišče ima na razpolago časovno dostopne možnosti za sprejetje bolj pretehtane odločitve: v neposrednem stiku z udeležencema, strokovnim delavcem CSD in morda tudi otrokoma ima možnost preveriti, katere možnosti za uvedbo stikov še pridejo v poštev. Določitev konkretnih ukrepov za spremembe v očetovem ravnanju (morda tudi materinem) ali/in večji (svetovalno/podporno usmerjen) angažma CSD pri izvajanju nadzorovanih stikov sta le dve izmed njih.

13.Po navedenem je pritožbeno sodišče predlagateljičini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ). Sodišče naj v novem postopku preveri, ali želi sin udeležencev sam nastopati v postopku, nato pa dopolni dokazni postopek, ki bo omogočil sprejetje na konkretnih okoliščinah pretehtane odločitve.

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

-------------------------------

1Po 4. odst. 7. čl. DZ morajo državni organi v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.

2Sin je star 17 let in mu je zato treba dati možnost, da se izreče o tem, ali želi nastopati kot samostojni udeleženec v postopku (2. odst. 45. čl. ZNP-1).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 161, 163, 163/3, 164, 164/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.