Jedro

Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam-1, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi 1. odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam-1 razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Župana Mestne občine A. št. ... z dne 30. 11. 2005 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi tožnice, odločbo prve stopnje o odmeri samoprispevka odpravila ter ji ponovno (v petih točkah izreka) odmerila in naložila v plačilo samoprispevek za izgradnjo lokalne javne infrastrukture in rekonstrukcije lokalne javne infrastrukture na območju Krajevne skupnosti B. za obdobje od 1. 8. 2005 do 31. 7. 2009 v skupni višini 18.240,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bil samoprispevek uveden z Odlokom, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/04. Ker je bila stopnja samoprispevka (z 1% na 0,5%) znižana na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka, ki je pričel veljati 27. 7. 2005, je bilo potrebno obveznost tožnice na novo odmeriti. V tem pogledu pa ugotavlja, da ima tožnica na območju zadevne Krajevne skupnosti stalno prebivališče in da je zato zavezana za samoprispevek po prvem odstavku 4. člena Odloka. V drugem odstavku istega člena Odloka so določene izjeme za plačilo, in sicer niso zavezanci tiste osebe, katerih dohodki, ki so obdavčljivi po Zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka (2002) niso presegali 25% povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo dohodki, ter osebe, mlajše od 15 let. Ob upoštevanju teh določb, za katere ugotavlja, da so skladne s 14. členom Zakona o samoprispevku (v nadaljevanju: ZSam-1) ter na podlagi podatkov, pridobljenih od Davčne uprave o višini dohodkov tožnice v letu 2002, tožena stranka ugotavlja, da je dohodek tožnice znašal 912.167,00 SIT in je presegel 25% povprečne letne plače v RS za leto 2002, to je znesek 706.263,00 SIT ter na tej podlagi ter ob upoštevanju dejstva, da tožnica ni mlajša od 15 let, ponovno izračuna znesek samoprispevka, ki ga je dolžna plačati tožnica, v višini, kot izhaja iz izreka odločbe ter na način, ki je ravno tako določen v izreku odločbe (točke od 2 do 5 izreka). V zvezi s pritožbenimi ugovori pa tožena stranka navaja, da Odlok velja ter da zato navedbe v smeri njegovega izpodbijanja kot predpisa niso upoštevne. Rok za izdajo odločb je instrukcijski in na višino obveznosti kot take ne vpliva. Referendumske odločitve ni mogoče izpodbijati. Ostale pritožbene navedbe pa se ne upoštevajo, ker se ne nanašajo na predmet odločitve.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno razveljavitev (pravilno: odpravo). Predlaga tudi, da se ji povrnejo stroški postopka. Navaja, da je že v pritožbi ugovarjala načinu uporabe 14. člena ZSam-1 v konkretnem primeru. Po citirani določbi je namreč zavezanec za samoprispevek fizična oseba, ki ima pravico glasovati na referendumu, kar napotuje na 9. člen ZSam-1. Po določbi drugega odstavka 14. člena nove zavezance ugotavlja pristojni organ na podlagi podatkov o stalnem bivališču in podatkov o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu in podatkov o višini dohodkov oseb, starejših od 15 let. Pogoj dohodkov, ki so bili obdavčeni z dohodnino mora biti izpolnjen kumulativno z ostalima dvema pogojema (stalno prebivališče in starost). Enako sledi iz 26. člena, ki v 2. alinei govori o dohodkih, ki so bili obdavčeni z dohodnino. Iz zakona torej jasno sledi, da je pogoj za plačevanje samoprispevka dohodek, obdavčen z dohodnino. Takšnih dohodkov pa tožnica nima, saj ima še vedno status študentke, njen študentski dohodek pa v nobenem letu do sedaj še ni bil obdavčen. Skladno z Zakonom o dohodnini namreč prihodki iz študentskega dela do določene letne višine niso obdavčljivi in zato niso obdavčeni, čeprav presegajo vrednosti, ki so sicer potrebne za najnižjo davčno stopnjo.

Tožena stranka je, pozvana k odgovoru na tožbo in predložitvi spisov, poslala (pomanjkljive) upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Državno pravobranilstvo je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v postopku z vlogo št. ... z dne 24. 1. 2006. Tožba je utemeljena.

V zadevi odmera samoprispevka kot taka ni sporna. Spora tudi ni, da ima tožnica na območju zadevne krajevne skupnosti stalno prebivališče ter da ni mlajša od 15 let. Sporna je višina obdavčljivih dohodkov, ki jih je tožnica dosegla v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka in s tem izpolnjevanje predpisanega pogoja za to, da na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZSam-1 v zvezi s 14. členom istega zakona ni zavezana za prispevek.

Po določbi citirane določbe 1. odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam-1 je zavezanec za samoprispevek fizična oseba, katere dohodki, ki so obdavčljivi po Zakonu o dohodnini, v predpreteklem letu pred uvedbo samoprispevka presegajo 25% povprečne letne plače v Republiki Sloveniji v letu, na katero se nanašajo dohodki. Upoštevaje določbe 2. in 3. odstavka 14. člena ZSam-1, ki kot podlago za ugotavljanje novih zavezancev oziroma za ugotavljanje kasnejše izgube lastnosti zavezanca za samoprispevek določata podatke o fizičnih osebah z dohodki, ki so bili obdavčeni z dohodnino v predpreteklem letu pred letom, v katerem ugotavlja nove zavezance, je tudi z "dohodki, ki so obdavčljivi po zakonu o dohodnini" po določbi prvega odstavka 14. člena v zvezi z 9. členom ZSam-1 razumeti le dohodke, ki so bili z dohodnino tudi dejansko obdavčeni. Navedeno stališče potrjuje obrazložitev k 9. in 14. členu Predloga zakona o samoprispevku (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 44/2001) in ga je naslovno sodišče tudi že zavzelo, in sicer v sodbi z opr.št. U 2002/2002 z dne 12. 1. 2004. Zato se sodišče strinja s tožnico, da je za določitev položaja zavezanca za samoprispevek bistvena ne le obdavčljivost dohodkov kot takih (kot davčnega vira) temveč njihova obdavčljivost v smislu dejanske obdavčenosti in s tem izpolnjenih pogojev za obdavčenje, vključno z upoštevanjem davčnih olajšav ter s tem morebitnih uveljavljanih znižanj davčne osnove.

Ker gre pri tožničinem tožbenem in tudi že pritožbenem ugovoru, da ima status študenta in da njeni dohodki iz tega naslova še nikoli niso bili obdavčeni, za vprašanje, ki je po presoji sodišča glede na določbe ZSam-1 bistveno za odločitev, bi morala že tožena stranka v svoji odločbi odgovoriti na pritožbeni ugovor, ki ga tožeča stranka sedaj ponavlja tudi v tožbi. Ker tega ne stori, iz upravnih spisov pa tudi ni razvidno, kateri dohodki so bili upoštevani pri odmeri, je njena odločitev bistveno pomanjkljiva, bistveno pomanjkljiva obrazložitev pa je razlog za to, da se odločba kot nezakonita odpravi.

Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06) v zvezi s prehodnimi določbami 104. in 105. člena istega zakona, tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, da ponovno odloči. Po določbi četrtega odstavka 64. člena mora o pritožbi tožnice ponovno odločiti v 30 dneh od prejema sodbe; pri tem je vezana na pravno mnenje sodišča, ki sledi iz te sodbe. Zahtevo tožnice za povračilo stroškov postopka pa je zavrnilo, saj se o vračilu upravne takse v sodnem postopku ne odloča, povračilo sodne takse za tožbo pa lahko tožnica, ki je s tožbo uspela, uveljavlja na podlagi Zakona o sodnih taksah, v posebnem upravnem postopku.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.