Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku je pravica do izjave omejena po posebnem pravilu, določenem v 123. členu ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče sme odločiti v postopku na prvi stopnji, ne da bi udeležencem vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem se odloča po uradni dolžnosti. Razlog za te omejitve so posebna dokazna pravila, izražena v načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) potrdi.

II. Druga udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo drugim udeležencem (A. A., B. B. in C. C.) udeležbo v tem zemljiškoknjižnem postopku (1. točka izreka). Njihov ugovor je kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o vpisu (2. točka izreka). Odločilo je, da vlagatelji ugovora sami krijejo svoje stroške (3. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 2. in 3. točki izreka se pritožuje druga udeleženka A. A. Navaja, da je edina dedinja po pokojnem Č. Č. V postopku pred sodiščem prve stopnje ji ni bil vročen zemljiškoknjižni predlog. Ni ji bila dana možnost izjave o tem predlogu. Ne strinja se z izpodbijano odločitvijo in pravnimi stališči sodišča prve stopnje. Prodajna pogodba, ki je podlaga za predmetni vpis, je nečeden in po zakonu nedopusten posel. Stranke so ga sklenile zgolj navidezno. Namen je bil oškodovati pritožnico in/ali D. D. Ta pogodba ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo. Predlagani vpis ni skladen z listino oziroma zemljiškoknjižnim dovolilom. Slednje je tudi nejasno in nepopolno. Kršenih je več procesnih določb, pa tudi določbe Ustave in Evropske konvencije o človekovih pravicah. Potrdilo o namenski rabi je neustrezno in napačno. Ni mogoče priti do zaključka, da predkupna pravica D. D. ne obstaja. Sodišče prve stopnje je predlagateljici onemogočilo pravočasen vpogled v spis in s tem kršilo pravico do pritožbe. Sklicuje se na druge navedbe v ugovoru in predhodni pritožbi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je predlagatelj odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi izpodbijanega sklepa. Predlagal je zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetni vpis temelji na zasebni listini – prodajni pogodbi z dne 8. 10. 2021, katere predmet je polovični solastniški delež na predmetni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je preverilo obstoj zahtevanih pogojev za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja ter ga dovolilo, ko je ugotovilo, da so ti pogoji podani. Drugačno pritožbeno zavzemanje ni utemeljeno. Prav tako je sodišče prve stopnje obravnavalo ugovorne navedbe druge udeleženke, sedanje pritožnice, in jih jasno ter pravno pravilno zavrnilo. Med drugim je pravilno pojasnilo, da je zemljiškoknjižni postopek formalen postopek in da se zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme spuščati v vsebinsko presojo listine, ki je podlaga za vpis. S smiselnim ponavljanjem tovrstnih navedb in navajanjem drugih domnevnih nepravilnosti, ki naj bi bile tako ali drugače povezane s tem zemljiškoknjižnim postopkom,1 pritožnica ne uspe. Ne drži, da je zemljiškoknjižno dovolilo nepravilno, nepopolno ali celo nično, ter da vsebina tega dovolila ni skladna s predlaganim oziroma dovoljenim vpisom. Jasno je, da se to dovolilo nanaša na (celotni) polovični solastniški delež prodajalke. Dvoumnosti, kot jih v tem delu izpostavlja pritožnica, so tendenciozne. Zatrjevane procesne in druge kršitve niso podane.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da drugi udeleženki ni bil vročen zemljiškoknjižni predlog, zato naj bi bila kršena njena pravica do izjave. V zemljiškoknjižnem postopku je pravica do izjave omejena po posebnem pravilu, določenem v 123. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po katerem sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti v postopku na prvi stopnji, ne da bi udeležencem vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem se odloča po uradni dolžnosti. Razlog te omejitve so posebna dokazna pravila, izražena v načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1). V zemljiškoknjižnem postopku je namreč dovoljeno dokazovati dejstva, ki so pravni temelj pridobitve ali prenehanja pravice, ki se vpisuje, samo z listinami, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. To pomeni, da teh pravnih dejstev ni dovoljeno dokazovati katerimikoli drugimi dokaznimi sredstvi, s katerimi se (sporna) dejstva sicer lahko dokazujejo po splošnih pravilih pravdnega postopka (na primer s pričami ali z zaslišanjem strank). Zaradi omejene možnosti dokazovanja je omejena tudi možnost nasprotnih ali drugih udeležencev, da se pred odločitvijo o vpisu o tem izjavijo. Možnost izjave pridobijo z vročitvijo sklepa o dovolitvi vpisa, ki ga lahko izpodbijajo z ugovorom (prvi odstavek 157. člena ZZK-1).2 Neuspešno še pritožnica zatrjuje, da ji je bilo onemogočeno pravočasno pregledovanje spisa in seznanitev z nujno potrebnimi podatki za vložitev pritožbe. Že zato, ker v zvezi s tem govori o zahtevanem vpogledu v spis v maju oziroma juniju 2022, predmetna pritožba pa je bila vložena šele čez dobro leto (junija 2023). Prav tako ne konkretizira, katerih podatkov ni prejela pravočasno in kako je ta okoliščina vplivala na vsebino pritožbe. Neutemeljeno se sklicuje tudi na druge, že podane navedbe v ugovoru in predhodni pritožbi. Pritožba je procesno sredstvo, ki je podlaga samostojnemu pritožbenemu postopku, v katerem odloča pritožbeno sodišče, zato se v njej ni moč sklicevati na razloge iz vlog, ki so bile podane v predhodnih fazah postopka, temveč jih je potrebno konkretno opredeliti.3 Utemeljenih in pravno relevantnih razlogov, s katerimi bi izpodbila odločitev sodišča prve stopnje, pritožnica ni podala.

7. Ker pritožbeno sodišče niti uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Odločitev o pritožbenih stroških druge udeleženke temelji na prvem odstavku 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. 1 Na primer navedbe glede problematike ceste in prostorske ureditve področja, kjer se nepremičnina nahaja, glede nepravilnosti potrdila o namenski rabi in s tem povezanega neobstoja predkupne pravice D. D. 2 N. Plavšak, Stvarno pravo: komentar Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), Ljubljana 2022, str. 313. 3 Prim. VSL sklep II Cp 83/2014.