Jedro

Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo spora, ki teče med pravdnimi strankami A. T. d.d., A. T. d.d., T. in T. d.d. S. kot tožečo stranko proti toženi stranki T. d.o.o. in H. d.o.o., zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe in sklenitve pogodbe pred Okrožnim sodiščem v K. pod opr. št.. Ker je vložena tožba, ki glede na določbo 79. čl. ZZK-1 ne pomeni takšnega procesnega dejanja, da bi se lahko dovolila zaznamba spora v zemljiški knjigi, je predlog za takšno zaznambo zavrnilo.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vpis zaznambe spora so vložili predlagatelji pritožbo. V pritožbi opozarjajo na vsebino tožbe, ki jo po njihovem mnenju sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo. V tožbi se uveljavlja izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Tožniki zatrjujejo, da so solastniki sporne nepremičnine na podlagi pravnega nasledstva P. s. K.. Po prenehanju te skupnosti so postali solastniki te nepremičnine tudi tožniki, gre za izviren način pridobitve. Iz tožbenih navedb je razvidno, da zatrjujejo tudi priposestvovanje, saj so imeli nepremičnino v dobroverni lastniški posesti od leta 1973. Pravni prednik zemljiškoknjižnega lastnika nikoli ni oporekal njihovi solastninski pravici. V zemljiški knjigi pa je bilo lastništvo vpisano samo na prvega toženca, ki je prodal nepremičnino drugemu tožencu, zato je bila vložena tožbe na ugotovitev ničnosti pogodbe med tema toženima strankama in hkrati tudi tožba na sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Takšna tožba po njihovem mnenju izpolnjuje pogoje za zaznambo tega spora po 79. čl. ZZK-1. Predlagajo spremembo sklepa tako, da se dovoli zaznamba spora.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 79. čl. ZZK-1 dovoli sodišče zaznambo spora o pridobitvi pravice, če je vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Iz tožbe, ki so jo predlagatelji priložili predlogu za vpis zaznambe spora, pa izhaja, da predlagatelji v navedbah sicer res zatrjujejo izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi sedaj vpisana na podlagi pogodbe, sklenjene med toženima strankama na drugo toženo stranko, vendar pa sta oba zahtevka v predlogu tožbe oblikovana kot obligacijska zahtevka. V prvem zahtevku tožniki uveljavljajo ugotovitev ničnosti pogodbe, v drugem pa zahtevajo, da se tožencema naloži sklenitev pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, torej tudi drugi zahtevek ne izhaja iz navedb o izvirni pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičnini in ker tožba z obligacijskima zahtevkoma ne izpolnjuje pogojev iz 79. člena ZZK-1 za vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko na podlagi takšne tožbe ni dovolilo vpisa zaznambe spora. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati na podlagi določbe 2. točke 3. odst. 161 čl. ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.