Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1 mora biti v opisu dejanja konkretizirano z dejstvi in okoliščinami, ki pojasnjujejo način poškodovanja in posledico.
Način je naveden, to naj bi osumljenec storil z brco v nadzorno kamero. Razvidna je tudi posledica, in sicer je bilo kamero zaradi brce potrebno zamenjati. Kamero naj bi torej poškodoval do te mere, da naj je ne bi bilo več mogoče popraviti, temveč naj bi jo bilo treba zamenjati, z drugimi besedami, naj bi kamero z brco uničil.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega (pravilno osumljenega) A. A., da naj bi storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.
2. Zoper sklep je državna tožilka vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter obtožni predlog vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaključilo, da dejanje, ki se očita osumljencu, ni kaznivo dejanje. Kot je pojasnilo v 4. in 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je namreč ugotovilo, da iz opisa dejanja v tenorju obtožnega akta ne izhaja konkretizacija zakonskega znaka poškodovanja ali uničenja stvari. Zgolj navedba v opisu, da je osumljenec kamero brcnil ne zadostuje, saj pri tem ni opisana dejanska škoda oziroma poškodba, ki naj bi zaradi brce nastala na predmetni kameri.
5. Pritožnica najprej navaja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo vrniti obtožni predlog v popravo v smislu 269. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP. Temu ni mogoče pritrditi. Formalni preizkus obtožnega akta je namreč namenjen le ugotavljanju, ali je obtožni akt sestavljen v skladu z zakonom, ne preverja pa se, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, zato se v sklopu formalnega preizkusa po 435. členu ZKP preverja zgolj, ali obtožni predlog vsebuje opis kaznivega dejanja, ne pa tudi, ali ta opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. Preverjanje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja je namreč del materialnega (vsebinskega) preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP.1
6. Pritožbeno sodišče pa pritrjuje pritožničinemu stališču, da iz opisa dejanja v obtožnem predlogu jasno izhaja konkretizacija poškodovanja tuje stvari.
7. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, stvar šteje za uničeno takrat, kadar je poslabšana v takšnem obsegu ali na tak način, da je ni več mogoče popraviti ali da stroški popravila presegajo stroške izdelave enake stvari.2 Kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1 mora biti v opisu dejanja konkretizirano z dejstvi in okoliščinami, ki pojasnjujejo način poškodovanja in posledico.3
8. V opisu obravnavanega kaznivega dejanja je nedvomno konkretizirano, na kakšen način naj bi osumljenec tujo stvar poškodoval, saj je navedeno, da naj bi to storil z brco v nadzorno kamero. Nadalje je iz opisa razvidno tudi, kakšna je bila posledica te osumljenčeve brce, in sicer, da je bilo zaradi brce kamero potrebno zamenjati.4 Iz opisa kot celote oziroma njegovega konteksta tako povsem jasno izhaja, da se osumljencu očita, da naj bi z brco dotično kamero poškodoval do te mere, da naj je ne bi bilo več mogoče popraviti, temveč naj bi jo bilo treba zamenjati – z drugimi besedami, da naj bi kamero z brco uničil. Iz navedenega pa je razvidna tudi vzročna zveza, saj je v opisu izrecno navedeno, da naj bi osumljenec v kamero brcnil, „zaradi česar je bilo potrebno zamenjati nadzorno kamero“.
9. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča predstavlja zadostno konkretizacijo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Na takšen zaključek ne more vplivati dejstvo, da naj bi bili glede na podatke spisa v relevantnem času zamenjani dve različni kameri, saj takšna presoja presega fazo preizkusa obtožnega akta.
10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1 Sklep VSL VII Kp 877/2019 z dne 1. 7. 2020; sklep VSM IV Kp 354/2020 z dne 9. 8. 2021. 2 Merc Karin v: Korošec Damjan, et al., Veliki znanstveni komentar posebnega dela kazenskega zakonika (KZ-1), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, 2. knjiga, str. 670. 3 Sodba VSRS I Ips 204/2008 z dne 26. 6. 2008. 4 Primerjaj tudi s sodbama VSRS I Ips 368/2007 z dne 13. 3. 2008 in I Ips 204/2008 z dne 26. 6. 2008.