29. 12. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Gams in Franca Gamsa, oba Šmartno pri Slovenj Gradcu, ter Marjana Konečnika, Slovenj Gradec, na seji 29. decembra 2014

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 72/10), kolikor kategorizira javno pot "Panter–Spodnja vas" v delu, ki poteka po parc. št. 1038/3 in 1062/10, obe k. o. Šmartno pri Slovenj Gradcu, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot "Panter–Spodnja vas" v delu, ki naj bi potekala po njihovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navajajo, da Mestna občina Slovenj Gradec z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka sporna javna pot, niti jim zemljišča ni odvzela v razlastitvenem postopku. Pobudniki naj bi za to, da po njihovem zemljišču poteka javna pot, izvedeli leta 2013, ko naj bi jih na to opozorili sosedje.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Če je izpodbijani predpis veljal že pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A), začne teči enoletni rok za vložitev pobude šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007 (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-113/08 z dne 2. 4. 2009, Uradni list RS, št. 30/09, in OdlUS XVIII, 16).

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V teh primerih pa bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev. Zakon zato dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve (tako Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012, Uradni list RS, št. 90/12).

4.Pobudniki, ki se sklicujejo na subjektivni rok, bi zato morali dokazati, da so za nastanek škodljivih posledic, ki jih zatrjujejo, lahko izvedeli šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ni mogel segati v časovni okvir enega leta pred vložitvijo pobude. Javna pot "Panter-Spodnja vas" je bila kategorizirana že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Mestni občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 68/98), z izpodbijanim Odlokom o kategorizaciji pa od uveljavitve, tj. od 18. 9. 2010. Po presoji Ustavnega sodišča pobudniki z zatrjevanjem, da so za kategorizacijo javne poti izvedeli šele v letu 2013, ko naj jih bi na to opozorili sosedje, da gre za javno pot, za katero ne potrebujejo njihovega soglasja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niso zadostili zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker njihova pobuda ni vložena pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik