Jedro

Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčni urad Celje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožnici odmeril davek na promet nepremičnin po stopnji 2% v znesku 1.670,59 EUR. Odmerjeni davek je treba plačati v 30 dneh po vročitvi te odločbe. Odmerjeni davek poplača pristojno sodišče iz kupnine s prodajo nepremičnine na javni dražbi na podlagi sklepa o poplačilu. V primeru, da davka ni mogoče poplačati iz kupnine, se bo začela davčna izvršba. Iz izreka izpodbijane odločbe še izhaja, da posebni stroški v tem postopku niso nastali, ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu predložen pravnomočni sklep o domiku In 78/2005, In 142/2006 v izvršilni zadevi zoper tožnika. Iz sklepa je razvidno, da je bila nepremičnina (s podatki, ki so navedeni) prodana na javni dražbi za znesek 142.000,00 EUR in domaknjena kupcu. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 195. členu določa, da sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Iz 197. člena ZIZ izhaja, da se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, nato davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. Pri odplačnem prenosu lastninske pravice na navedeni nepremičnini je določena obveznost plačila davka na promet nepremičnin v skladu s 1. členom in 3. členom Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2). Zavezanec za davek na promet nepremičnin je po 5. členu ZDPN-2 prodajalec nepremičnine. Davčna osnova pa je v skladu s 14. členom ZDPN-2 v izvršilnem postopku dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno. Na podlagi navedenega je davčni organ ugotovil davčno osnovo ter odmeril davek na promet nepremičnin in ga naložil v plačilo v znesku, ki je razviden iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo je zavrnilo Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ. V obrazložitvi ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita. Sklicuje se na podatke v spisu, iz katerih izhaja, da je bil s pravnomočnim sklepom o domiku Okrajnega sodišča v Celju kupcu A. Gmbh iz Švice domaknjen polovični solastniški delež nepremičnine na naslovu …, za kupnino 142.000,00 EUR. Prvostopenjski organ je tožnici od davčne osnove 83.529,42 EUR, ki jo predstavlja na javni dražbi dosežena cena njenega 3/10 deleža na nepremičnini, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, odmeril davek na promet nepremičnin po veljavni stopnji 2% v znesku 1.670,59 EUR. Presoja okoliščin, zaradi katerih je do prodaje nepremičnine v postopku javne dražbe prišlo oziroma pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s prodajo nepremičnine na javni dražbi, na postopek odmere davka ne more vplivati, saj davčni organ ni pristojen za poseganje v sodni postopek.

Tožnica navedeno odločitev izpodbija v tožbi (ki jo poimenuje pritožba). Iz tožničinih laičnih navedb izhaja, da se ne strinja, da je zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin. Meni, da ne more biti zavezana za plačilo tega davka in navaja, da je bil predmet prodaje zgolj delež nepremičnine, ki je bil v lasti B.B.. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.

Prav to pa je bilo, kot nesporno sledi iz upravnih spisov, storjeno v konkretnem primeru. Iz pravnomočnega sklepa o domiku Okrajnega sodišča v Žalcu In 78/2005, In 142/2006 z dne 22. 4. 2013 izhaja, da se C.C. – tožnici lastne 3/10 celote nepremičnin, D.D. lastna 1/10 celote nepremičnin in dolžniku B.B. lastna 1/10 celote nepremičnin domaknejo upniku A. GmbH za kupnino 142.000,00 EUR. Davčna obveznost je po povedanem nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove (za tožnico v višini deleža njene lastninske pravice), kot to določa 9. člen ZDPN-2. Drugostopenjski organ pa je tožnici pravilno pojasnil, da presoja okoliščin, zaradi katerih je do prodaje nepremičnine v postopku javne dražbe prišlo oziroma pravilnosti odločitve sodišča v zvezi s prodajo nepremičnine na javni dražbi, ne more vplivati na postopek odmere davka, saj davčni organ ni pristojen za poseganje v sodni postopek. Iz navedenih razlogov tudi sodišče zavrača tožničine ugovore, iz katerih izhaja, da se tožnica ne strinja s prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku. Navedene ugovore bi tožnica lahko uveljavljala v sodnem postopku, v obravnavanem upravnem postopku pa jih, glede na to, da je sklep In 78/2005, In 142/2006 pravnomočen, ne more uveljavljati.

Iz pojasnjenih razlogov je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zaradi česar je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Glede na dejanske okoliščine obravnavane zadeve, ki niso sporne in so podlaga za izpodbijano odločbo, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.