Jedro

Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Sporna dejstva pa mora izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče delno ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 7.1.2021, tako da se sklep delno razveljavi glede odločitve o založitvi predujma za stroške in se predlog za izvršbo tem obsegu zavrne. Sicer pa je ugovor dolžnika zavrnilo in mu naložilo v plačilo 610,31 EUR stroškov postopka.

2. Zoper sklep se v delu, v katerem je bil zavrnjen ugovor in glede stroškov pritožuje dolžnik. Povzema izvedeni dokazni postopek in opozarja na izpoved FF, ki je parcelo čistil in ki jo je sodišče v bistvenem delu prezrlo. S tem se je dokazno breme, da so bile fotografije, ki jih je posnel upnik, posnete šele po tem, ko so parcelo že uporabljali drugi uporabniki, prevalilo na upnika. Dolžnik je z izpovedjo svojega prokurista izkazal, da dela parcele, na katerem so bili odpadki, sploh ni koristil (teh navedb upnik ni prerekal). Ker je v postopku doslej sodeloval zakoniti zastopnik dolžnika, ni jasno, kaj naj bi bilo v tem, da prokurist prej ni videl fotografij, spornega. Opozarja se tudi, da je bil smisel poravnave, da se odstrani les in lubje in parceli zgladi. To pa je bilo narejeno, saj je priča izpovedala, da je odpeljala deset prikolic vejevja in lubja in je tudi s plasirno žico postrgala zemljišče, tako da je gladko. Upnik ni trdil, da zemljišča ne bi mogel uporabljati. Sodišče je ravnalo v nasprotju z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je sledilo zgolj upnikovim navedbam, ki so ostale nedokazane. Upnik namreč ni predlagal nobene priče v zvezi s svojimi fotografijami. Sodišče je kršilo postopek tudi zato, ker ni zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika, kljub temu, da je bilo njegovo zaslišanje predlagano in da se iz opravičenih razlogov ni mogel udeležiti naroka.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe. Ponavlja, da so bile prve fotografije posnete 2.11.2020, dne 9.11.2020 je nato upnik poslal poziv, naj se parcele očistijo. Druge fotografije v spisu pa so bile posnete februarja 2021 in jasno kažejo, da se stanje na parceli ni spremenilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, to je sodne poravnave, sklenjene pred okrajnim sodiščem z dne 22.9.2020, s katero se je dolžnik med ostalim zavezal do 31.10.2020 s parcel, last upnika, odstraniti lubje in ostale lesene odpadke.

6. Upnik torej razpolaga z izvršilnim naslovom, pri čemer je s priloženimi fotografijami verjetno izkazal, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil. V takem pravnem položaju je na dolžniku trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je svojo obveznost izpolnil. Po določbi drugega odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze. Po nekaterih stališčih v teoriji in praksi to celo pomeni, da dolžnik lahko uspe le, če predloži listine ustrezne kvalitete, s katerim dokazuje svoje ugovorne trditve1. Pritožbeno sodišče sicer meni, da bi bila v predmetni zadevi glede na vse okoliščine to prestroga zahteva in da bi dolžnik lahko svoje navedbe izkazal tudi z drugimi dokazi, vendar mora sporna dejstva izkazati z visoko stopnjo prepričanosti, tako rekoč onkraj razumnega dvoma. Taka zahteva je utemeljena, saj sta le tako položaja upnika in dolžnika uravnotežena. Nasproti si namreč stojijo na eni strani izvršilni naslov, na drugi pa navedbe v ugovoru, ki kvalitete izvršilnega naslova nimajo. Poleg tega ima dolžnik, za razliko od upnika, še vedno na voljo tožbo po 59. členu ZIZ.

7. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s sodiščem prve stopnje, da tak dokaz dolžniku ni uspel. Pri tem se neutemeljeno sklicuje na premikanje procesnega dokaznega bremena. Glede na povedano v prejšnji točki, pravila o dokaznem bremenu v predmetni zadevi ne pridejo v poštev. Ne gre namreč za odločanje o spornih dejstvih v pravdnem postopku2, temveč v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Priča FF je res izpovedal, da "ni tako slabo" očistil parcel, vendar je hkrati izpovedal, da je nekaj pustil in da je malo "pogoljufal". Priča MM (prokurist dolžnika) je trdil, da so lubje in lesene odpadke pustili kasnejši uporabniki parcele, pri čemer se je izkazalo, da je parcelo koristil krajan, ki je tam skladiščil les iz podrte stare hiše, lesa pa na fotografijah ni videti. V zvezi s tem res ni pomembno, kdaj je priča prvič videl fotografije, ki jih je posnel upnik. Se pa pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je nenavadno, da bi fotografije prvič videl šele, ko je predmetni postopek trajal že več kot pol leta, bil pa je predlagan za zaslišanje kot oseba, ki ji je zadeva poznana.

8. V sodni poravnavi se je dolžnik zavezal, da bo nepremičnino očistil vseh stvari in poravnal, zato ni pomembno, ali je nepremičnina kljub odpadkom, ki so tam, uporabna.

9. Na naroku sta prisotni prokurist in pooblaščenec dolžnika soglašala, da se narok opravi brez navzočnosti zakonitega zastopnika dolžnika. Ko pa se je narok zaključil in je sodišče prve stopnje obvestilo stranki, da sklep izide pisno, dolžnik ni ugovarjal neizvedbi dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika. Tak ugovor, podane šele v pritožbi, je prepozen (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Stroški upnika v zvezi z odgovorom na pritožbo glede na njeno vsebino, fazo in dosedanji potek postopka niso bili stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj D. Wedam Lukič: Pasti in zanke dokaznega postopka v pravdi, Podjetje in delo št. 6-7/2012, str. 1387. 2 Določbe ZPP se v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno in ne neposredno. Prav pri spornih dejstvih v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova gre za položaj, ko je treba upoštevati drugačno naravo izvršilnega postopka.