Jedro

Izključne krajevne pristojnosti po 63. čl. ZPP ni možno uveljavljati v postopkih, začetih pred začetkom stečajnega postopka.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je Temeljno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je na Temeljno sodišče v Novi Gorici vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V njem je tudi predlagala, naj v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi sodišče zadevo odstopi Temeljnemu sodišču v Ljubljani kot krajevno pristojnemu sodišču. Ta predlog je utemeljevala z dogovorom o krajevni pristojnosti Temeljnega sodišča v Ljubljani. Predlogu je priložila listino, ki vsebuje omenjeni dogovor.

Na ugovor tožene stranke je Temeljno sodišče v Novi Gorici sklep o izvršbi razveljavilo, se izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Temeljnemu sodišču v Ljubljani. To se je potem, ko je ugotovilo, da je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek, tudi izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo nazaj Temeljnemu sodišču v Novi Gorici. To pa je sprožilo spor o krajevni pristojnosti. Meni namreč, da je Temeljno sodišče v Ljubljani pristojno za odločanje v sporu, čeprav so se okoliščine tekom postopka spremenile.

Predlog Temeljnega sodišča v Novi Gorici je utemeljen.

Tožeča stranka je dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavila v skladu s 70. členom ZPP. Zato je Temeljno sodišče v Novi Gorici, po ugovoru tožene stranke (dolžnika) zoper sklep o izvršbi, zadevo pravilno odstopilo v obravnavanje Temeljnemu sodišču v Ljubljani (2. odst. 55a člena ZIP). Tekom postopka pred tem sodiščem - 16.2.1993 - pa se je zoper toženo stranko začel stečajni postopek.

V obravnavanem primeru so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka med pravdnim postopkom. Sprememba okoliščin, na katere se opira krajevna pristojnost sodišča, do katere pride med postopkom pa na že ustanovljeno krajevno pristojnost ne vpliva (2. odst. 15. člena ZPP). To načelo perpetuacije pristojnosti velja tudi za primer nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Pravna posledica začetka stečajnega postopka na tekoči pravdni postopek je samo njegova prekinitev (4. točka 212. člena ZPP). Izključno krajevno pristojnost sodišča po 63. členu ZPP je namreč možno uveljaviti samo v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali zaradi stečajnega postopka. Takšne situacije pa v obravnavanem primeru ni. Zato je to sodišče na podlagi 1. odst. 23. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.