Jedro

Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.

Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.

Izrek

I. Pritožba zoper zavrženje tožbe se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.

II. Pritožbi proti odločitvi o stroških postopka (točka II. izreka izpodbijanega sklepa) se delno ugodi ter se znesek stroškov zniža na 268,04 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 30. 06. 2010, ki je bila dopolnjena 25. 05. 2011 in 04. 01. 2012. Tožnika je nato obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 4.794,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnik. V laični vlogi navaja, kaj vse je predložil sodišču (katere listinske dokaze). Znova navaja številne drobce iz svojega življenja. Trdi, da sodišče ni napisalo, kaj manjka v njegovi tožbi. Meni, da je tožba vsebovala vse potrebne dokaze. Navaja, da več ni sposoben napisati. Prosi, da se mu dodeli pomoč v obliki brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba proti zavrženju tožbe ni utemeljena. Pritožba proti odločitvi o stroških pa je v pretežnem delu utemeljena.

5. Odločitev sodišča, da tožnikov sklop vlog, ki jih je opredelilo kot tožbo z dopolnitvami, zavrže, je pravilna. Razlogov za to je več. Najbolj splošen je že ta, da tožba ni razumljiva. Slednje je pogoj za obravnavo sleherne vloge 105. člen ZPP (1).

6. Tožnik navaja številne drobce, s katerimi opisuje svoje razmerje s sorodniki. Niza jih v podredjih brez ustreznega koncepta. Celoten vtis besedila tako ostaja že sam po sebi nerazumljiv. Še toliko bolj pa to velja, če se skuša njegove trditve umestiti v kakršenkoli pravnorelevanten okvir. Tako ni jasno, v katerem delu svoje pravne sfere naj bi bil tožnik prizadet in zakaj. Prav tako ni jasno, varstvu katere njegove pravice naj bi bilo namenjeno sodno varstvo, ki ga uveljavlja. Strnjeno povedano je rdeča nit njegovega pisanja ta, da naj bi se toženec in ostali sorodniki do njega vedli grdo, zaradi česar jih toži za denar. Pri tem se sklicuje na drobce življenja, ki jih sodišče, ki življenjskega primera ne pozna, nima kam umestiti in tako tudi ne spoznati njihovega pomena za tožnikovo pravno sfero. Enako velja za navedbe glede drugih sodnih postopkov, na katere se tožnik sklicuje v utemeljitev svojega sodnega varstva. Bistvo vsebine teh postopkov ostaja sodišču docela zastrto. Gre za laična, nerazumljiva nakazovanja, ki ne omogočajo identifikacije spora. Prav tako pa ne omogočajo niti jasne ugotovitve, kateri denarni zahtevek je sploh tožbeni dajatveni predlog. V tožnikovem besedilu se namreč prepletajo različni zneski, od numerično določenih (ki pa se od vloge do vloge spreminjajo) do dnevnih zneskov, kot jim pravi tožnik, ter mesečnih zneskov „do konca dni“.

7. Ob takšnem stanju torej tožba tudi ne vsebuje določnega denarnega zahtevka.

8. Ker je sodišče tožnika v skladu s 1. odst. 108. čl. ZPP vsebinsko pozvalo, naj nerazumljivo tožbo popravi, pa tožnik tej zahtevi ni zadostil, je odločitev, da se tožba zavrže (4. odst. 108. čl. ZPP) edino pravilna. Njena vsebinska obravnava namreč ni mogoča. Procesno pooblastilo za zavrnitev tega dela pritožbe je vsebovana v 2. točki 365. člena ZPP.

O stroških postopka:

9. Glede na povedano vrednosti denarnega zahtevka ni mogoče ugotoviti. Gre za popolnoma nerazumljivo vlogo, zaradi česar povzemanje denarnih zneskov, ki se prepletajo v besedilu tožnikovih vlog kot vrednost tožbenega zahtevka, ni utemeljeno.

10. Ne glede na to, da nerazumljive tožbe sodišče toženi stranki sploh ni bilo dolžno vročati (oziroma tega sploh ne bi smelo storiti), pa je to vendarle naredilo. Tožena stranka se je ob takšnem procesnem stanju zaradi lastne pravne varnosti imela pravico braniti z vložitvijo odgovora na tožbo. Vendar pa glede na to, da spor sploh ni bil identificiran ter zahtevek ni bil dovolj določen, toženi stranki ne more pripadati nagrada, ki bi bila odmerjena od vrednosti zneskov, ki se pojavljajo v tožbenem besedilu in so nejasni. Vrednost spora, potrebno za odmero pravdnih stroškov, je tako treba določiti (in je to tudi edino mogoče) v skladu z 2. odst. 22. člena ZODVT (2). Ta določa, da v primeru, ko vrednosti predmeta ni mogoče določiti po pravilih 21. člena ZODVT in tudi ne po prostem preudarku, znaša vrednost predmeta 4.000,00 EUR. Od te vrednosti odmerjena nagrada pa v tem primeru znaša po tar. št. 3100 206,07 EUR. K temu je treba prišteti še materialne stroške v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV v znesku 41,34 EUR. Skupen znesek stroškov, do katerih je upravičena tožena stranka, je tako 268,04 EUR. Procesno pooblastilo za spremembo odločitve o stroških je podano v 3. točki 365. člena ZPP.

Pojasnilo laičnemu tožniku in pritožniku:

11. To, da je sodišče tožbo zavrglo, pomeni, da je vsebinsko ni obravnavalo. Tožnik v pritožbi prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pritožbeno sodišče mu pojasnjuje, da zaradi zavrženja tožbe dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem postopku več ne bo mogoča. Ravno zato, ker je tožba zavržena (to je torej drugačen položaj kot tedaj, ko sodišče tožbeni zahtevek zavrne in tožnik ponovnega sodnega varstva več ne more uveljavljati), bo tožnik v nadaljevanju lahko v novem postopku s pomočjo odvetnika sestavil takšno tožbo, da bo njegov pravni položaj lahko varovan. Vendar pa je to predmet novega postopka, če se bo tožnik zanj odločil. O dodelitvi brezplačne pravne pomoči bo v tistem postopku odločal pristojen organ.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007 s kasnejšimi spremembami).(2) Zakon o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008).