Jedro

Skladno s 36. čl. ZDSS-1 mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi, niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, kar je terjalo razveljavitev sodbe. Če bi sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo (tožnik je namreč tožbo vložil zoper pravno osebo, ki v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. tč. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se druga točka izreka sklepa Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 28. 3. 2012 v celoti odpravi, ter da pogodba o zaposlitvi tožeče stranke št. ... z dne 11. 2. 2011 ostane v veljavi nespremenjena (I. tč. izreka). Odločilo je, da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

Zoper navedeno sodbo (razen glede stroškovne odločitve) se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnik v pritožbi ponavlja navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje, ki se nanašajo na razlago vsebine določb ZJU, ter posebej graja odločitev sodišča prve stopnje, ker se ni ukvarjalo z vsebino tožbenega zahtevka. Poudarja, da je sodišče prve stopnje, na podlagi predhodnega preizkusa tožbe, od tožnika zahtevalo popravo tožbe v smislu spremembe naziva tožene stranke, kar je tožnik tudi storil. Vendar pa sodišče prve stopnje tožnika ni v zadostni meri poučilo in od njega ni zahtevalo spremembe tožbe v smislu, da toži napačno stranko, ampak je popolno tožbo vročilo toženi stranki v odgovor. Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, pri tem pa ves čas postopka pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala pasivne legitimacije. Sodišče prve stopnje je obe stranki pozvalo, naj se izjavita o tem, ali je Komisija za pritožbe pri Vladi RS pritožbeni organ za odločanje o pravicah delavcev iz delovnega razmerja pri organih lokalne skupnosti, kar sta stranki tudi storili. Iz takšnega postopanja sodišča je razvidno, da je sámo ves čas postopka štelo, da je Republika Slovenija prava tožena stranka v tem postopku. Sodba za tožnika tako predstavlja popolno presenečenje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Ugotovilo je namreč, da je tožnik vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, ki pa v tem sporu ni pasivno legitimirana, saj ni tožnikov delodajalec. Tožnikov delodajalec je Mestna občina ... in zoper navedeno pravno osebo bi tožnik tudi moral vložiti tožbo. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, ki je odločala o delni razveljaviti pogodbe o zaposlitvi, namreč ni odločila kot samostojen pravni subjekt, temveč kot z zakonom določen organ tožnikovega delodajalca.

V obravnavanem sporu je tožnik sprva vložil tožbo zoper Vlado Republike Slovenije, Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova vloga nepopolna v smislu določb 108. čl. ZPP v zvezi z 76. in 81. čl. ZPP, zato je tožnika s sklepom opr. št. Pd 102/2012 z dne 21. 5. 2012 pozvalo, da tožbo popravi. Tožnik je tožbo popravil in kot toženo stranko označil Republiko Slovenijo.

Skladno s 36. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) mora sodišče v primeru, če zahteva od delavca, da mora vlogo popraviti ali dopolniti, delavca hkrati poučiti, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge, in ga opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Če delavec nima pooblaščenca, ga sodišče pouči tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Kot izhaja iz listin v spisu je tožnik v obravnavanem sporu nastopal sem, brez pooblaščenca, sodišče pa tožnika v sklepu ni poučilo, kako naj tožbo popravi niti o pravici, pogojih in postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. Po oceni pritožbenega sodišča je navedena pomanjkljivost v obravnavanem primeru vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, zato je bilo izpodbijani del sodbe potrebno razveljaviti na podlagi določbe 1. odst. 339. čl. ZPP. Če bi namreč sodišče prve stopnje tožnika skladno z določbo 36. čl. ZDSS-1 pravilno poučilo, bi tožnik kot delodajalca (toženo stranko) prav gotovo navedel pravilno pravno osebo.

Pritožbeno sodišče je ugodilo utemeljeni pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, kot to določa 354. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku ravnalo skladno s citiranimi določbami ZDSS-1, ter o tožbenem zahtevku ponovno odločilo.

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo že iz zgoraj navedenih razlogov, se do ostalih obširnih pritožbenih navedb ne opredeljuje (360. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče o stroških postopka ni odločalo, ker jih stranki nista priglasili.