Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
44. člen ZPP ne določa meril, po katerih se oceni vrednost spornega predmeta, vendar pa je pri nedenarnih zahtevkih že splošno uveljavljeno, da pravni in ekonomski interes tožeče stranke nista vedno enaka, na kar izrecno opozarja obravnavana pritožba. Zlasti ni nujno pri ugotovitvenih tožbah, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti predmeta tožbenega zahtevka.
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom vrednost spora ocenilo na 6,221.576,10 SIT, se izreklo za stvarno nepristojno za sojenje in sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno pristojnemu sodišču za odločanje v tej zadevi.
Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožnica. V pritožbi je navedla, da vrednost njenega pravnega interesa ni enaka ekonomski vrednosti, zaradi česar po sodišču prve stopnje ocenjena vrednost spora ni utemeljena. To sodišče ji tudi ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, saj se o "izvršilni zadevi", iz katere je povzeta cenitev nepremičnine, ni mogla izjaviti, zaradi česar je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sporna je vrednost spornega predmeta, posledično pa tudi izrek o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča in odstop zadeve okrožnemu sodišču. Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po II. odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi, kar pomeni dispozicijo tožeče stranke, da v primeru nedenarnega zahtevka sama določi vrednost spornega predmeta. S takšnim pravilom se takoj v začetku pravde onemogoči morebitni dolgotrajni spor glede vrednosti spornega predmeta, vendar pa to pravilo ni brez izjeme: če je namreč tožnik v tožbi navedel očitno prenizko ali očitno previsoko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tako III. odstavek 44. člena ZPP). Če namreč zakon takšne sankcije ne bi dopuščal, bi bili v primeru nedenarnega zahtevka stvarna pristojnost in pravica do revizije v celoti prepuščeni tožeči stranki.
44. člen ZPP ne določa meril, po katerih se oceni vrednost spornega predmeta, vendar pa je pri nedenarnih zahtevkih že splošno uveljavljeno, da pravni in ekonomski interes tožeče stranke nista vedno enaka, na kar izrecno opozarja obravnavana pritožba. Zlasti ni nujno pri ugotovitvenih tožbah, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti predmeta tožbenega zahtevka (v konkretnem primeru torej vrednosti sporne nepremičnine), medtem ko je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom svojo oceno vrednosti spornega predmeta oprlo ravno na takšno enačenje pravnega interesa z ekonomskim.
Njegova odločitev je zato vsaj preuranjena, zaradi česar je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep pa v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem se bo moralo na hiter in primeren način prepričati o pravnem interesu tožnice na uveljavljenem nedenarnem zahtevku, ne pa vrednosti spornega predmeta avtomatsko izenačiti z vrednostjo sporne nepremičnine. V primeru ocene vrednosti spornega predmeta nad 2,000.000,00 SIT se bo prvostopno sodišče moralo ponovno izreči za stvarno nepristojno za odločanje in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopiti v reševanje pristojnemu sodišču.