Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je za prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 19.10.2017 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 12.7.2017 se ugodi, izpodbijani sklep se glede prvega predlagatelja D. M. razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

III. Prva nasprotna udeleženka R. T. sama krije svoje stroške odgovorov na pritožbi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 12.7.2017 je sodišče prve stopnje zaradi neplačila dela predujma za izvedenca predlog predlagateljev D. M. in K. F. za določitev pripadajočega zemljišča z dne 30.9.2008 štelo za umaknjen in postopek ustavilo.

2. S sklepom z dne 19.10.2017 pa je sodišče prve stopnje predlog prvega predlagatelja D. M. z dne 30.8.2017 za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (točka I izreka), prav tako pa je zavrnilo njegov predlog z dne 18.7.2017 za nadaljevanje postopka (točka II. izreka).

3. Zoper oba sklepa se je pritožil prvi predlagatelj D. M. 4. Sklep o ustavitvi postopka izpodbija iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je svoj del predujma v višini 750,00 EUR plačal v danem roku, predlagateljica K. M. pa tudi po podaljšanem roku ne. S plačilom predujma je izkazal interes, da se postopek nadaljuje. Le eden od predlagateljev ni plačal predujma, katerega strošek si predlagatelji delijo. Predlagatelj je v roku 15 dni po tem, ko je bil s sklepom obveščen, da se predlog šteje za umaknjen, predlagal nadaljevanje postopka. Ker je sodišče odločilo, da se predlog predlagateljev šteje za umaknjen ob dejstvu, da je eden od predlagateljev jasno izkazal svoj interes za vodenje postopka s tem, ko je plačal polovico predujma, je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.

5. Sklep z dne 19.10.2017 pa prvi predlagatelj izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagatelja za vrnitev v prejšnje stanje in nadaljevanje postopka, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je bil predlagatelj šele s sklepom z dne 12.7.2017, ki ga je prejel dne 17.7.2017, seznanjen, da druga predlagateljica svojega dela predujma ni plačala. Predlagatelja nista bila dolžna sodišču poslati dokazila, da je predujem plačan. Predlagatelj ni bil dolžan preverjati, ali je predlagateljica plačala svoj del predujma. Zato je utemeljeno, ko je izvedel, da del predujma ni bil plačan, plačal manjkajoči del in utemeljeno in iz opravičljivega razloga predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Postopek traja že od leta 2008 in predlagatelj ima interes, da se postopek zaključi. Napačno pa je sodišče odločilo tudi, ko je zavrnilo predlog za nadaljevanje postopka. Sodišče je neutemeljeno izenačilo oba predlagatelja kot eno osebo. V primeru, če si eden od predlagateljev premisli, mora imeti drugi možnost, da predlaga nadaljevanje postopka. Za drugačno obravnavanje enega od predlagateljev v primerjavi z nasprotnimi udeleženci ni nobenega pravno utemeljenega razloga.

6. Na obe pritožbi je odgovorila prva nasprotna udeleženka R. T. in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

7. Pritožba zoper sklep z dne 12.7.2017 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 19.10.2017 pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 12.7.2017 o ustavitvi postopka

8. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo določbo tretjega odstavka 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki se na podlagi določbe 4. odstavka 26. člena ZVEtL smiselno uporablja tudi v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v etažni lastnini, da strošek za izvedenca nosita predlagatelja po enakih delih. Če zavezanec ne založi stroškov, se šteje, da je umaknil predlog. Vendar pa je to določbo nato napačno uporabilo. S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom dne 19.4.2017 v točki IV. predlagatelju (ki sta bila takrat še dva) naložilo plačilo predujma v roku 15 dni v višini 1.500,00 EUR, je s tem za pritožnika - prvega predlagatelja nastala obveznost plačila predujma v znesku 750,00 EUR, v roku 15 dni (torej obveznost plačila predujma po enakih delih za oba predlagatelja v skladu z določbo 3. odst. 23. člena ZVEtL). To je del predujma, katerega plačilo je takrat odpadlo nanj. Ni namreč šlo za solidarno obveznost, saj zakon izrecno določa plačilo po enakih delih. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po tem, ko druga predlagateljica predujma v sodno določenem roku ni plačala, s sklepom naložiti prvemu predlagatelju še dodatno plačilo predujma v znesku 750,00 EUR. Šele takrat bi nastopila obveznost prvega predlagatelja plačati še preostanek predujma do zneska 1.500,00 EUR, to je še znesek 750,00 EUR. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, posledično prvi predlagatelj ni bil v zamudi s plačilom preostanka predujma. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 3. odstavka 23. člena v zvezi s 4. odst. 26. člena ZVEtL, je posledično nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se šteje predlog prvega predlagatelja za umaknjen in da se postopek ustavi. Podana je relativna bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa (1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvega predlagatelja ugodilo, sklep sodišča prve stopnje z dne 12.7.2017 glede prvega predlagatelja D. M. razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

9. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje s sklepom pozove prvega predlagatelja (ki je po pravnomočni ustavitvi postopka po predlogu druge predlagateljice ostal edini predlagatelj) na plačilo predujma v celotnem znesku (po podatkih spisa je bil ta namreč že vrnjen prvemu predlagatelju) in ga opozori na posledice neplačila v skladu z določbo 3. odstavka 23. člena v zvezi s 4. odst. 26. člena ZVEtL.

O pritožbi zoper sklep z dne 19.10.2017

10. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (1. odst. 116. člena ZPP).

11. Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda prekluzivnega roka. Ker prvi predlagatelj ni zamudil roka za plačilo predujma, ni bil v zamudi, zato ni utemeljen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga prvega predlagatelja za vrnitev v prejšnje stanje (vsebovana v točki I. izreka sklepa) je tako pravilna, vendar iz drugega razloga, kot ga je navedlo sodišče prve stopnje.

12. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 12.7.2017 o ustavitvi postopka po predlogu prvega predlagatelja, se izkaže, da je bil njegov predlog za nadaljevanje postopka nepotreben. Iz tega razloga je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga prvega predlagatelja z dne 18.7.2017 za nadaljevanje postopka (vsebovana v točki II. izreka sklepa). Predmetni postopek za določitev pripadajočega zemljišča se bo nadaljeval že po prvotnem predlogu prvega predlagatelja, ki ga ni mogoče šteti za umaknjenega.

13. Zato je pritožbeno sodišče potem, ko ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), pritožbo prvega predlagatelja zoper sklep z dne 19.10.2017 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 19.10.2017 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

14. Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške odgovorov na pritožbi (35. člen ZNP v zvezi z 1. odst. 165. člena ZPP).