Jedro

Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo sodišče o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice. Ugotovilo je, da iz predloga za izvršbo, ki je sestavni del sklepa o dovolitvi izvršbe, izhaja, da je upnik predlagal in sodišče dovolilo izterjavo glavnice 279,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18,00 EUR od 16. 2. 2015 dalje do plačila, […] , izterjavo pravdnih stroškov 108,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2017 dalje do plačila, da je s sklepom o dovolitvi izvršbe upniku odmerilo potrebne stroške izvršilnega postopka 55,00 EUR. V takšnem obsegu je banka realizirala sklep pred pravnomočnostjo. Stroške, ki jih je banka zaračunala dolžnici zaradi realizacije sklepa o dovolitvi izvršbe, je zaračunala na podlagi pogodbenega razmerja med banko in dolžnico. Navedene stroške nosi dolžnica, saj ji jih upnik ni neutemeljeno povzročil s postopkom. Dolžnica ni prostovoljno izpolnila obveznosti iz izvršljivega in pravnomočnega izvršilnega naslova, zato je upnik upravičeno in utemeljeno uresničil ustavno pravico do sodnega varstva, ki obsega tudi pravico do učinkovite izvršbe izvršljive sodne odločbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnica brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče dobilo s strani banke dopis, da je bil sklep I 91/2019 poravnan 12. 6. 2019, torej v kateri zadevi ni razumljivo, da je sklep bil poplačan z vsemi stroški, ki so pripadali zadevi. S strani upnika do danes ni prejela obvestila, da je karkoli poravnano, pa čeprav je s strani banke dokazano, da so se sredstva prenesla. Po sklepu se zahteva 387,00 EUR, banka je plačala 519,74 EUR iz dolžničinega računa.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je bil na podlagi sklepa o izvršbi poplačan v celoti, saj je o tem obvestil sodišče prve stopnje v vlogi z dne 14. 6. 2019 in predlagal ustavitev postopka. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ustavitvi postopka 18. 6. 2019. Glede na vložen ugovor dolžnice, je moralo o tem meritorno odločiti. Dolžnica ne navaja, da bi že pred izdajo sklepa o izvršbi v celoti poravnala izterjevano terjatev, torej je upnik utemeljeno vložil predlog za izvršbo. Če upnik ni izvensodno obvestil dolžnice o poravnavi na podlagi sklepa o izvršbi, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo ugovor višine terjatve, zlasti glede stroškov banke za realizacijo sklepa o izvršbi (5. točka obrazložitve sklepa). Dolžnica to neobrazloženo izpodbija z golo trditvijo koliko je bilo zahtevano po sklepu o izvršbi in koliko je plačala banka. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njen ugovor.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.