Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla na kakšni podlagi je zaključila, da je vloga tožnice, ki je bila vložena v odprtem pritožbenem roku, predlog za obnovo postopka. Izpodbijanega sklepa se zato ne da preizkusiti.
Kolikor pravna oseba ni določila posebnega naslova za vročanje, predstavlja naslov za vročanje poslovni naslov v času vročanja dokumenta. V primeru, da teče postopek pred upravnim organom po uradni dolžnosti, je ta dolžan iz uradnih evidenc ugotoviti naslov sedeža pravne osebe, ki je stranka v upravnem postopku, in ji poštno pošiljko vročati na ta naslov.
I. Tožbi se ugodi, sklep Urada za upravljanje z občinskim premoženjem Občine Izola, št. 3502-347/2016 z dne 21. 8. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Občina Izola, Urad za upravljanje z občinskim premoženjem (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrgela predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Občine Izola, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka navedla, da je z odločbo, navedeno v izreku, tožeči stranki, kot zavezanki, odmerila občinsko takso v znesku 13.445,38 EUR, za uporabo javne površine na območju Občine Izola. Tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 27. 3. 2017 navaja, da se je pojavil sum kraje poštnih pošiljk podjetja, saj se je večkrat zgodilo, da poštna pošiljka sploh ni prispela. Zato je prestavila sedež družbe in istočasno zamenjala direktorja. Kot nov dokaz navaja podatke, ki so v času izdaje odločbe, katere obnova se predlaga, že obstajali. Tožena stranka pojasnjuje, da podatek o spremembi sedeža in direktorja tožeče stranke, naveden v predlogu za obnovo postopka, katerega verodostojnost sicer ni vprašljiva, ni nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je bila ta sprememba izvedena že v letu 2016, kar je ugotovila z vpogledom v bazo podatkov GVIN. V tej zadevi pa je razvidno, da so bile vse pošiljke, naslovljene na tožečo stranko, vložene v hišni predalčnik in se zato štejejo za vročene. Ker navedeni razlog ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, saj predlagatelj lahko uporabi nov dokaz le, če ga brez svoje krivde ni mogel uporabiti ali navesti v rednem postopku, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, je predlog za obnovo postopka zavrgla.
3. Tožeča stranka v tožbi izpodbija sklep tožene stranke iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da ji je tožena stranka z odločbo, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017, odmerila in naložila plačilo občinske takse za uporabo javne površine na območju Občine Izola, zoper katero pa se je pritožila. Tožena stranka je s sklepom z dne 21. 2. 2017 njeno pritožbo zavrgla kot prepozno. Zoper navedeni sklep je v odprtem pritožbenem roku podala vlogo, ki jo je poimenovala "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje", po vsebini pa je predstavljala pritožbo, v kateri se pritožuje, da je bila odmerna odločba tožeči stranki vročena na naslov "A.", to je na njen prejšnji poslovni naslov. Z vsebino odločbe jo je seznanil prejšnji direktor B.B., ki je odločbo dejansko prejel, zaradi česar tožena stranka pritožbe ne bi smela zavreči kot prepozne.
4. Ob upoštevanju navedene vsebine in dejstva, da je bila tožeča stranka vlogo vložila znotraj pritožbenega roka zoper sklep o zavrženju pritožbe, bi morala tožena stranka, ne glede na njeno poimenovanje, to obravnavati kot pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, saj ni imela nobene podlage, da bi predmetno vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka. Tak predlog je mogoče vložiti le v primeru, da če bil postopek končan z dokončno odločbo. Nadalje ugovarja, da izpodbijani sklep tudi nima nobenih razlogov o tem, zakaj je tožena stranka vlogo tožeče stranke obravnavala kot predlog za obnovo postopka. Ne glede na navedeno, je v zadevi podan obnovitveni razlog iz 9. točke 260. člena ZUP, saj ji zaradi nepravilne vročitve sklepa o zavrženju ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in da se postopek odločanja odmere občinske takse za uporabo javne površine v celoti obnovi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep odpravi in se zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, obenem pa toženi stranki naloži, da ji povrne stroške tega postopka.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. V tožbi tožeča stranka pritrjuje, da ji je bila odmerna odločba z dne 6. 1. 2017 vročena na naslov "A.". Dejstvo je, da je bilo obvestilo o poskusu vročitve puščeno v njenem hišnem predalčniku dne 10. 1. 2017, kar pomeni, da je rok za prevzem pošiljke pričel teči z 11. 1. 2017, iztekel pa se je 25. 1. 2017. Vztraja, da je bila odmerna odločba tožeči stranki pravilno vročena in opozarja na 96. člen ZUP, po katerem mora stranka o tem, da je med postopkom spremenila sedež oziroma naslov, ki ga je navedla v vlogi ali pooblastilu, to sporočiti organu, ki vodi postopek. Tožeča stranka te svoje obveznosti ni izpolnila. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K točki I izreka:
6. Tožba je utemeljena.
7. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je Občinska uprava Občine Izola odločbo o odmeri občinske takse za uporabo javne površine, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017, tožeči stranki izdala po uradni dolžnosti na podlagi prijave pristojne občinske službe za nadzor nad izvajanjem Odloka občinskih taksah v Občini Izola, št. 3502-274/2016 z dne 19. 8. 2016 in št. 3502-274/2016 z dne 12. 10. 2016. Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da je bila ta odločba tožeči stranki poslana na naslov "A.", kjer ji je bilo dne 10. 1. 2017 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pisemski pošiljki z opozorilom iz 87. člena ZUP. Ker tožeča stranka prispele pošiljke ni dvignila v 15 dnevnem roku, kot je bil določen na tem obvestilu, je bila ta dne 26. 10. 2017 vložena v hišni predalčnik.
8. Iz upravnega spisa nadaljnje izhaja, da je tožeča stranka zoper odločbo tožene stranke, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017 (na pritožbi pomotoma napisan datum 5. 1. 2017) vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka prejela 14. 2. 2017. Tožena stranka je s sklepom, št. 3502-347/2016 z dne 21. 2. 2017, pritožbo tožeče stranke zavrgla, v pouku o pravnem sredstvu pa navedla, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 15 dni od njenega prejema na Župana Občine Izola. Ta sklep je bil tožeči stranki vročen z nadomestno vročitvijo dne 13. 3. 2017 na naslov "C.". V odprtem pritožbenem roku je tožena stranka dne 27. 3. 2017 prejela vlogo, ki jo je tožeča stranka naslovila kot "Predlog za vrnitev v prejšnje stanje", iz vsebine katere pa izhaja, da ugovarja vročitvi odločbe, saj je v mesecu decembru sedež podjetja iz naslova "A." prestavila na naslov "C.", z dnem 28. 12. 2016 pa izvedla tudi spremembo zastopnika - direktorja. Navedene spremembe so bile s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2016/55952 z dne 30. 12. 2016, vpisane v sodni register.
9. Dne 21. 8. 2017 je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, št. 3502-347/2016, s katerim je predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Občine Izola, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017, zavrgla.
10. Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati: 1.) razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2.) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; 3.) razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4.) navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5.) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo; in 6.) razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Po 228. členu ZUP mora biti sklep, če je zoper njega dovoljena pritožba, obrazložen in mora vsebovati pouk o pritožbi.
11. Kakor je bilo navedeno, je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Občine Izola, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017. Sklep je izdal na podlagi določbe 267. člena ZUP, po tem, ko je tožena stranka ugotovila, da ni izkazan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
12. Tožeča stranka ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi je tožena stranka zaključila, da je tožeča stranka v sicer odprtem pritožbenem roku vložila predlog za obnovo postopka. Tega ugovora pa sodišče, glede na že povzete navedbe obrazložitve izpodbijanega sklepa, tudi ne more preizkusiti, saj tožena stranka o tem vprašanju v obrazložitvi ni navedla ničesar. Ker mora obrazložitev sklepa, glede na zgoraj citirane določbe ZUP, vsebovati (tudi) razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku, teh razlogov pa izpodbijani sklep nima, je sklep nezakonit in ga je bilo treba že iz tega razloga odpraviti. Če odločba (oziroma sklep) take obrazložitve, kot jo predpisuje zgoraj citirani 214. člen ZUP nima, stranke tudi nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe ne more preizkusiti (sodba VSRS U 529/92-5 z dne 5. 12. 1993).
13. Ne glede na navedeno pa sodišče dodaja, da je stališče tožene stranke, da je bila odločba Občine Izola, št. 3502-347/2016 z dne 6. 1. 2017, pravilno vročena, nepravilno. V zadevi ni sporno, da je odmerni postopek za odmero takse za uporabo javne površine tekel po uradni dolžnosti. Po določbi tretjega v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZUP se pravnim osebam dokumenti vročajo tako, da se izročijo uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere določeno drugače. Zakon sicer ne določa na katerem naslovu se izroča dokument uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, vendar po mnenju sodišča ni nobenega dvoma, da, kolikor pravna oseba ni določila posebnega naslova za vročanje, predstavlja naslov za vročanje poslovni naslov v času vročanja dokumenta. V primeru, da teče postopek pred upravnim organom po uradni dolžnosti, je ta dolžan iz uradnih evidenc ugotoviti naslov sedeža pravne osebe, ki je stranka v upravnem postopku in ji poštno pošiljko vročati na ta naslov.
14. Sodišče povzema, da so bila pri odločanju tožene stranke bistveno kršena pravila postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj, sledeč stališčem sodišča, v zadevi ponovno odloči. 15. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ki je tožeča stranka v svoji tožbi tudi sicer ni predlagala.
K točki II izreka
16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,30 EUR (285,00 EUR in 22% DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik.