Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Od vrednosti premoženja, ki jo prosilec prejme v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, se odštejejo zgolj tisti stroški, ki jih je Republika Slovenija dobila povrnjene od nasprotne stranke, stroški, ki jih je prejemnik BPP moral plačati za stroške postopka iz lastnih sredstev, pa pri tem niso upoštevni, je toženka tudi pravilno ugotovila dejansko stanje.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. S sklepom št. Bpp 167/2015 z dne 10. 10. 2018 je toženka naložila tožniku, da mora v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa vrniti 1200,00 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku v zvezi s pravdnim postopkom P 12/2014, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Krškem, dodeljena BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. V tem postopku je tožnik delno uspel, saj mu je bilo na podlagi sodbe P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2279/2016 z dne 18. 1. 2017 prisojeno 1.200,00 EUR odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 21. 6. 2013 do plačila. Na poziv toženke je tožnik sporočil, da je prejel dosojeno odškodnino, ne pa tudi zamudnih obresti. Toženka nadalje ugotavlja, da je bilo tožniku v zvezi s to pravdno zadevo iz sredstev proračuna za BPP po treh sklepih izplačano skupaj 1.688,66 EUR in da je bil A.A. po odločitvi Okrajnega sodišča v Krškem P 12/2014 z dne 25. 10. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 164/2018 z dne 26. 2. 2018 dolžan povrniti v korist proračuna znesek 302,00 EUR. Glede na določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je tako tožnik zaradi pridobitve premoženja dolžan povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova BPP, in sicer v višini prejete odškodnine v višini 1.200,00 EUR.
2. Tožnik v tožbi ugovarja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. Sodišče je s sodbo P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 res razsodilo, da mu mora A.A. plačati 1.200,00 EUR odškodnine, vendar je toženka spregledala, da je bilo v 4. točki izreka te sodbe tudi odločeno, da mora tožnik prvotožencu Borisu Todoroviču plačati 290,87 EUR stroškov. Ker je prišlo do medsebojnega pobota terjatev, je glavnica po pobotu znašala 927,70 EUR in ne 1200,00 EUR. Toliko je tožnik tudi izterjeval v postopku izvršbe. Ni pomembno to, koliko je bilo razsojeno v korist tožnika, ampak je pomemben znesek, ki ga je tožnik prejel. Zato bi morala toženka upoštevati, da je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem z dne 25. 10. 2017 odločeno, da mora tožnik v korist proračuna RS plačati znesek 136,77 EUR, za kar mu je sodišče tudi poslalo plačilni nalog. Nadalje bi morala upoštevati, da je moral tožnik v isti pravdni zadevi na podlagi sodbe P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2279/2016 z dne 18. 1. 2017 drugotožencu B.B. povrniti stroške tega postopka v znesku 572,98 EUR, ki jih je dne 18. 9. 2017 nakazal njegovi odvetnici C.C.. Slednji je nato po opravljenem pobotu za znesek 70,00 EUR plačal še stroške pritožbenega postopka v znesku 396,35 EUR. Vso odškodnino je tako porabil za poplačilo takšnih in drugačnih stroškov, ki jih je imel s pravdno zadevo, in nima več denarnih sredstev, s katerimi bi toženki plačal kakršnekoli stroške, kaj šele 1200,00 EUR. Tožnik mora tudi opozoriti, da se materialni položaj njega in njegove družine ni toliko spremenil, da bi to lahko vplivalo na utemeljenost vračila stroškov, izplačanih v postopku Bpp 167/2015, saj je njihovo socialno stanje takšno, da nedvomno ne utemeljuje zahtevanega vračila stroškov, izplačanih iz naslova BPP. Opozarja še, da tudi v sklepu Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 167/2015-8 z dne 22. 4. 2015 ni bilo nikjer navedeno, da bo moral tožnik v primeru pridobitve premoženja v prej navedeni pravdni zadevi toženki vrniti kakršnekoli stroške, izplačane iz naslova BPP. V vsaki sodni odločbi pa zavezuje zgolj izrek. Predlaga, da sodišče izpodbijana sklepa odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks.
3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.
4. Tožba ni utemeljena.
5. V obravnavanem primeru gre za vračilo sredstev, izplačanih tožniku iz naslova odobrene BPP. Po določbi 48. člena ZBPP je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje (drugi odstavek). V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoč ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek).
6. Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku BPP odobrena v pravdnem postopku P 12/2014 zoper A.A. in B.B. zaradi plačila odškodnine za nematerialno škodo v obliki oprostitve plačila stroškov izvedenke, izplačanih na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Krškem P 12/2014 z dne 14. 10. 2015, z dne 29. 1. 2016 in z dne 18. 5. 2016, s katerimi je sodišče izvedenki priznalo stroške v znesku 972, 99 EUR, 382,24 EUR in 333,34 EUR, skupaj 1688,56 EUR.
7. Navedeni pravdni postopek je bil pravnomočno končan s sodbo P 12/2014 z dne 10. 5. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2279/2016 z dne 18. 1. 2017. O stroških postopka pa je bilo odločeno še s sklepom P 12/2014 z dne 25. 10. 2017 in II Cp 164/2018 z dne 26. 2. 2018. Po citiranih odločitvah je bil A.A. dolžan plačati tožniku znesek 1200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 6. 2013 do plačila. Poleg tega je bilo med drugim še odločeno, da mora A.A. v korist proračuna plačati znesek 302,00 EUR.
8. Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabila materialno pravo. Iz določbe tretjega odstavka 48. člena ZBPP namreč jasno izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan Republiki Sloveniji povrniti sredstva, ki jih je ta zanj založila iz proračuna na podlagi tega zakona, in sicer iz celotnega zneska (premoženja oziroma dohodka), ki ga je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dejansko pridobil v postopku. Njegova dolžnost povračila je zmanjšana le za toliko, kolikor je Republika Slovenija dobila povrnjene stroške s strani prosilčeve nasprotne stranke oziroma kolikor je država v sodbi dosojeni znesek stroškov od nje izterjala (prvi odstavek 48. člena ZBPP).1 Ker se torej od vrednosti premoženja, ki jo prosilec prejme v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, odštejejo zgolj tisti stroški, ki jih je Republika Slovenija dobila povrnjene od nasprotne stranke, stroški, ki jih je prejemnik BPP moral plačati za stroške postopka iz lastnih sredstev, pa pri tem niso upoštevni, je toženka tudi pravilno ugotovila dejansko stanje. Tožniku je bilo namreč dosojeno 1200,00 EUR, A.A. je bil v korist proračuna dolžan plačati 302,02 EUR, tožnik pa je iz naslova BPP prejel 1688,56 EUR. Ta, pravno relevantna dejstva, med strankama tudi niso sporna.
9. Sodišče nadalje zavrača tožbeni ugovor, da v sklepu Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 167/2015-8 z dne 22. 4. 2015 ni bilo navedeno, da bo moral tožnik, če bo v pravdi pridobil premoženje, toženki vrniti stroške, izplačane iz naslova BPP. Tožnik je takšno pojasnilo prejel, saj je zapisano v četrtem odstavku obrazložitve na četrti strani odločbe. Ne drži tudi trditev, da bi moralo biti opozorilo, da bi bilo zavezujoče, navedeno v izreku odločbe, saj je dolžnost vračila iz proračuna izplačanih sredstev določena neposredno v zakonu, če seveda za to nastopijo v zakonu predpisani pogoji. Zato ni potrebno, da bi toženka to obveznost prejemnikom BPP določila z odločbo vnaprej.
10. Tožnikovo opozorilo, da se materialni položaj njega in njegove družine ni toliko spremenil, da bi to lahko vplivalo na utemeljenost vračila stroškov, izplačanih v postopku brezplačne pravne pomoči Bpp 167/2015, saj je njihovo socialno stanje takšno, da nedvomno ne utemeljuje zahtevanega vračila stroškov, izplačanih iz naslova BPP, pa bi prišlo v poštev le v primeru, če bi šlo za vračilo sredstev po prvem odstavku 49. člena ZBPP. Izpodbijana odločba ni bila izdana na tej pravni podlagi.
11. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Ker zatrjevana dejstva, tj., da je potrebno upoštevati tudi nasprotnim strankam plačane stroške in v zvezi s tem predlagani dokazi, ki jih v tožbi navaja tožnik (zaslišanje strank, potrdila o plačilu stroškov nasprotnim strankam), ob pravilni razlagi določbe 48. člena ZBPP, niso pomembni za odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.
12. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).
13. Tožnik je v tožbi tudi zaprosil za oprostitev plačila sodne takse. O navedenem zahtevku sodišče ni odločalo, ker se v postopkih odobravanja brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).
1 Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 311/2015 z dne 5. 7. 2016