Jedro

Tožena stranka, ki je pravna oseba, je dolžna organizirati svoje poslovanje tako, da določi osebo za sprejem poštnih pošiljk. Če tega ne stori in ji delavec poskuša dvakrat pravilno (s priporočeno pošiljko) vročiti ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja (prvič na poslovni naslov, drugič na sedež tožene stranke), začne teči 30-dnevni rok za odločitev delodajalca iz 1. odstavka 83. člena ZDR z dnem, ko je delavec seznanjen, da tudi druga pošiljka (naslovljena na sedež delodajalca) ni bila dvignjena. Napačno je stališče, da bi delavec (zaradi indiferentnosti delodajalca pri dvigovanju pošte) moral delodajalcu vročiti ugovor neposredno na sedežu delodajalca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnikov, ki sta jo vložila zoper toženo stranko zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da bi morala tožnika glede na dejstvo, da tožena stranka ni dvigovala poštnih pošiljk, vročiti ugovor neposredno na njenem sedežu, saj bi se na takšen način lahko izognila zapletom, ki so se pojavili zaradi njene nezainteresiranosti dvigovanja pošte. Ker sta v nadaljevanju vložila tožbo po izteku zakonskega roka, je sodišče ugotovilo, da sta uveljavila sodno varstvo prepozno.

Tožnika sta se pritožila zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/02) v zvezi s 366. čl. ZPP. Navajata, da sta zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja pravočasno ugovarjala in v tej zvezi na naslov tožene stranke, to je na sedež podjetja in na gostinski lokal, kjer se je nahajal njen direktor, poslala pisni vlogi, ki jih tožena stranka ni dvignila. Na podlagi tega sta mnenja, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti fikcije poteka 30 dnevnega roka za odločitev o ugovoru. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča, sta tožnika, kot to izkazujeta vrnjeni poštni povratnici o neuspelem vročanju, izpolnila svojo pravico do ugovora, saj sta poskušala vročiti toženi stranki pisanje priporočeno, to je na običajen predpisan način. Iz izvedenih dokazov je razvidno, da sta zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala v predpisanem roku in pisni ugovor najprej naslovila na poslovni naslov tožene stranke. Ker se je pošiljka vrnila nazaj kot nevročena, saj jo tožena stranka ni dvignila, sta v nadaljevanju naslovila pisni ugovor še na sedež tožene stranke, pa se je pošiljka tudi v tem primeru na enak način vrnila kot nevročena. Če tožena stranka vsakokratne poslane poštne pošiljke ni dvignila oz. jo ni hotela prevzeti, takšno ravnanje ni bilo več v sferi tožnikov oz. se nedvigovanje pošte s strani tožene stranke ne more pripisati v njuno škodo. Za presojo zadeve je pomembno povdariti, da je tožena stranka gospodarska družba, to je pravna oseba, ki je bila v tem svojstvu dolžna organizirati svoje poslovanje tako, da je določila osebo za sprejem poštnih pošiljk. Ker očitno takrat svojega poslovanja ni organizirala na naveden način, ob tem da sta ji tožnika dvakrat pravilno poskušala vročiti svoje pisanje, je v skladu z navedenimi dejstvi zmotno stališče sodišča prve stopnje o uporabi fikcije 30 dnevnega roka za odločitev tožene stranke oz. da bi tožnika morala v izogib zapletom zaradi njene neaktivnosti vročiti ugovor neposredno na sedežu družbe. Iz teh razlogov tako ni mogoče šteti, da sta v nadaljevanju, ko sta vložila tožbo pri sodišču, uveljavila sodno varstvo prepozno. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep o zavrženju tožbe in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku zadevo ponovno obravnavati in presoditi po vsebini. Hkrati bo odločilo tudi stroških postopka, ki so pridržani za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).