Jedro

Za pravilno odmero stroškov je pomembno, kakšna je bila višina tožnikovega zahtevka ob vložitvi tožbe, za koliko je tožnik zahtevek dne 23. 1. 2024 in 4. 3. 2024 povečal in umaknil. Tožnik je prvotno zahteval, da mu toženka plača znesek 2.966,01 EUR. Pri tem je nepomembno, da je šlo za neto in ne bruto znesek in da je dne 4. 12. 2022 postavil še podredni zahtevek, kjer je podredno zahteval še plačilo bruto zneska. Primarni zahtevek se je glasil na plačilo 2.966,01 EUR. Tožnik je tako postavljen primarni zahtevek dne 23. 1. 2024 spremenil in zahteval dodatno plačilo v višini 814,29 EUR, tožbo pa je umaknil za znesek v skupni višini 2.046,02 EUR. Dne 4. 3. 2024 je tožnik zahtevek ponovno povečal za 1.272,14 EUR in vse skupaj zahteval plačilo v skupni višini 3.006,42 EUR. Sodišče prve stopnje sicer o spremembi tožbe ni odločilo s posebnim sklepom, vendar to ni bilo potrebno, saj toženka spremembi ni nasprotovala. Ker tožnik glede na vse navedeno ni uspel s celotnim zahtevkom, toženka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi se morali stroški odmeriti glede na 63 % uspeh tožnika in posledično 37 % uspeh toženke.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se II. točka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki, zniža na 680,46 EUR.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 153,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo toženki naložilo, da tožniku plača znesek v skupni višini 3.006,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) in stroške postopka v višini 1.644,18 EUR (točka II izreka).

2.Zoper II. točko sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Izpostavlja, da je sodišče izhajalo iz napačnega dejanskega stanja, saj je tožnik uspel le s 63 % svojega zahtevka. V obrazložitvi navaja le seštevek bruto zneskov po modificiranemu zahtevku, o razlogih za zvišanje in znižanje zahtevka pa ne navede ničesar. Sodišče bi moralo s sklepom odločiti o spremembi tožbe. Tega ni storilo, to pa je povzročilo, da je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj se ni ukvarjalo s pravilno višino tožbenega zahtevka pred in po spremembi tožbe. Prvotno je tožnik zahteval plačilo zneska v višini 2.966,01 EUR neto. S prvo pripravljalno vlogo je postavil podredni zahtevek, kjer je zahteval plačilo 4.767,09 EUR bruto, z drugo pripravljalno vlogo z dne 23. 1. 2024 pa je postavil nov primarni zahtevek v znesku 1.734,28 EUR bruto in umaknil tožbo za 3.032,81 EUR. V tretji pripravljalni vlogi z dne 4. 3. 2024 pa je zahteval še 2.966,01 EUR. Toženka je nasprotovala zahtevku v tožbi, ki je bil postavljen v neto znesku. Če bi sodišče pravilno izvedlo materialno procesno vodstvo, bi že po prejemu odgovora na tožbo pozvalo tožnika k odpravi nesklepčnosti tožbe, ker toženka nanjo ni mogla odgovoriti zaradi pomanjkljivih navedb. Prav tako bi moralo tožnika opozoriti, da mora zahtevek postaviti v bruto znesku. Ob pravilnem materialno procesnem vodstvu bi prvotni tožbeni zahtevek po višini znašal 4.767,09 EUR bruto, po spremembi in umiku 3.006,42 EUR bruto, tožnik pa je tožbo umaknil za 1.760,67 EUR bruto. Sodišče je napačno uporabilo 158. člen v povezavi s 188. členom ZPP. Ni šlo za umik zahtevka zaradi izpolnitve, zato bi moralo sodišče umik upoštevati pri odmeri stroškov. Odmeriti bi moralo stroške obeh strank in upoštevati njun uspeh. Predlaga spremembo odločitve oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo sojenje in priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani del sodbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Toženka se pritožuje zgolj zoper odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, zato se skladno s prvim odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da se pritožuje zoper sklep.

6.Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov nepravilno izhajalo iz prvega odstavka 154. člena ZPP in zmotno štelo, da je tožnik uspel v celoti. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožnik z drugo pripravljalno vlogo umaknil tožbo za skupni znesek v višini 2.046,02 EUR in v tem delu postopka tudi še ni ustavilo s sklepom. Ker tožnik tožbe ni umaknil zaradi delne izpolnitve zahtevka, bi sodišče prve stopnje stroške postopka moralo odmeriti glede na uspeh obeh strank, torej ob uporabi prvega odstavka 158. člena v povezavi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnik pri tem neutemeljeno uveljavlja, da zaradi umika toženki niso nastali posebni stroški, ker se naj do tega dela zahtevka ne bi niti opredelila. Tožnik v tožbi ni podal nobenih navedb v zvezi s tem delom zahtevka (glede vaj in usposabljanj), navajal je le na splošno, da mu je toženka odrejala delo v zvezi s stražo in drugimi nalogami, toženka pa se je do celotnega tožbenega zahtevka opredelila v odgovoru na tožbo.

7.Za pravilno odmero stroškov je pomembno, kakšna je bila višina tožnikovega zahtevka ob vložitvi tožbe, za koliko je tožnik zahtevek dne 23. 1. 2024 in 4. 3. 2024 povečal in umaknil. Tožnik je prvotno zahteval, da mu toženka plača znesek 2.966,01 EUR. Pri tem je nepomembno, da je šlo za neto in ne bruto znesek in da je dne 4. 12. 2022 postavil še podredni zahtevek, kjer je podredno zahteval še plačilo bruto zneska. Primarni zahtevek se je glasil na plačilo 2.966,01 EUR. Tožnik je tako postavljen primarni zahtevek dne 23. 1. 2024 spremenil in zahteval dodatno plačilo v višini 814,29 EUR, tožbo pa je umaknil za znesek v skupni višini 2.046,02 EUR. Dne 4. 3. 2024 je tožnik zahtevek ponovno povečal za 1.272,14 EUR in vse skupaj zahteval plačilo v skupni višini 3.006,42 EUR. Sodišče prve stopnje sicer o spremembi tožbe ni odločilo s posebnim sklepom, vendar to ni bilo potrebno, saj toženka spremembi ni nasprotovala. Ker tožnik glede na vse navedeno ni uspel s celotnim zahtevkom, toženka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi se morali stroški odmeriti glede na 63 % uspeh tožnika in posledično 37 % uspeh toženke.

8.Toženka ne nasprotuje priznanim stroškom tožnika (1.644,18 EUR), ampak le uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP, zato tožniku, skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, pripada 1.035,83 EUR iz naslova stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje. Toženki pa na podlagi Odvetniške tarife (OT) in prvega odstavka 155. člena ZPP pripadajo naslednji stroški: 300 točk za odgovor na tožbo, 225 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za prvi narok in 50 točk urnine, 150 točk za drugi narok in 150 točk urnine, 150 točk za tretji narok, 250 točk za vloge z dne 28. 2., 19. 3., 3. 4., 5. 4., 11. 4. 2024 (5 x 50 točk) in 25,75 točk za materialne stroške, skupaj 1.600,75 oziroma 960,45 EUR. Toženki ne pripada urnina za tretji narok, glede na čas trajanja naroka, prav tako ne stroški poročila stranki, saj so ti stroški že zajeti v nagradi za vloge. Upoštevajoč uspeh toženke (37%), ji pripadajo stroški postopka v višini 355,37 EUR. Po medsebojnem pobotu stroškov je toženka dolžna tožniku plačati 680,46 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

9.Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbi toženke ugodilo in spremenilo II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tako da je znižalo znesek prisojenih stroškov na 680,46 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

10.Ker je toženka s pritožbo uspela, ji mora tožnik povrniti stroške pritožbe, svoje pa krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 250 točk za pritožbo in 5 točk za izdatke za stranko, kar skupaj znaša 153,00 EUR. Navedene stroške mora tožnik povrniti toženki v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje priglašeni stroški toženki glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe in OT ne pripadajo.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 158, 158/1, 165, 165/1, 166, 166/1, 365, 365-3