Jedro

Glede obrestnega zahtevka je dolžnik v ugovoru navedel le, da v tem delu ne namerava plačevati obresti, saj je račune z upnikom zapiral z medsebojnimi kompenzacijami, pri katerih vedno nastane obojestranska zamuda. Ker pa taka enostranska odločitev nikakor ne more pomeniti pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tega dela zahtevka, je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je tudi ta del dolžnikovega ugovora obrazložen in utemeljen.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 6.4.2005 se v 1. točki izreka s p r e m e n i tako, da se dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 4.3.2005 le delno ugodi tako, da se navedeni sklep razveljavi le v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave zneska 360.674,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.3.2005 dalje ter bo o tem delu zahtevka in stroških postopka odločalo Okrožno sodišče v N. v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. sklep o izvršbi z dne 4.3.2005 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka; 2. sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v N.. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti temu sklepu je upnik vložil pritožbo in smiselno predlagal njegovo spremembo. V pritožbi opozarja, da je dolžnik sodišču predložil samo IOP obrazec za glavnico, iz katerega je razvidno, da svojih obveznosti ni pravočasno plačal. Iz tega obrazca je razvidno, da je dolžnik svoj dolg, katerega bi moral plačati v juliju in avgustu leta 2004 plačal 16.3.2005, kar je z devetmesečno zamudo. Dolžnik priznava, da je plačeval z zamudami, dogovora, da se obresti ne obračunavajo pa med strankama ni bilo. Zgolj dolžnikova navedba, da ne namerava plačevati obresti iz prejšnjih let pa ne more biti utemeljen razlog, da sodišče ustavi nadaljevanje izvršbe.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice v znesku 449.411,25 SIT, zamudnih obresti od zneska 360.674,05 SIT od 1.1.2005 dalje do plačila, od zneska 88.737,20 SIT pa od dneva vložitve izvršilnega predloga do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 20.000,00 SIT. Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno vložil ugovor, v katerem pa je navedel, da je glavnico v višini 360.674,05 SIT poravnal dne 16.3.2005 in v dokaz svojih trditev predložil IOP obrazec in potrdilo o plačilu. Glede obrestnega zahtevka pa je navedel, da je z upnikom dogovorjen, da račune medsebojno kompenzirajo, zato ne namerava plačati obresti iz prejšnjih let, saj so račune zapirali z medsebojnimi kompenzacijami, pri katerih vedno nastane obojestranska zamuda. Sodišče prve stopnje je ta ugovor dolžnika štelo kot utemeljen in obrazložen in je zato s sklepom z dne 6.4.2005 sklep o izvršbi z dne 4.3.2005 v celoti razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča taka odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Ugovor, ki ga vloži dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. člena v zvezi s 53. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Ob tem pa morajo biti zatrjevana in dokazno podprta dejstva takšna, da bi na njihovi podlagi lahko prišlo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Ugovor dolžnika pa je, kot tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno opozarja upnik le v obsegu zneska v višini 360.674,05 SIT, ki ga je dolžnik poravnal dne 16.3.2005, izpolnjeval zgoraj navedene pogoje, po katerih se šteje ugovor za obrazložen. Zgolj v tem obsegu je namreč dolžnik svoj ugovor ustrezno utemeljil in zanj tudi predložil dokaze. Zato je mogoče njegov ugovor šteti kot utemeljen le v tem okviru. Glede obrestnega zahtevka pa je dolžnik v ugovoru navedel le, da v tem delu ne namerava plačevati obresti, saj je račune z upnikom zapiral z medsebojnimi kompenzacijami, pri katerih vedno nastane obojestranska zamuda. Ker pa taka enostranska odločitev nikakor ne more pomeniti pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tega dela zahtevka, je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je tudi ta del dolžnikovega ugovora obrazložen in utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi upnika ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.