Jedro

Zaradi neutemeljenih trditev o odstopu od sodne prakse in zaradi neizkazanosti utemeljenosti trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka niso podani pogoji za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik na podlagi priposestvovanja lastnik nepremičnine parc. št. 804 k.o. ... (travnik 17.471 m2 in gozd 2.900 m2). Parcelo je 17. 1. 1744 kupil tožnikov prednik, nato pa je bila kot Laz ves čas v dobroverni posesti tožnikovih prednikov in tožnika.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Presodilo je, da zadostuje 20 letno dobroverno izvrševanje posesti v času od 1. 9. 1980 do najmanj 1. 9. 2000 in da tudi po tem datumu ni prišlo do drugih stvarnopravnih sprememb glede sporne nepremičnine. Tožnik je gradil dobro vero na prepričanje o družinskem izročilu, da je parcela od nekdaj njihova in za vprašanja dobre vere ni odločilno, ali je družinsko izročilo resnično, temveč je odločilna pristnost tožnikovega prepričanja o njem. Dokazno breme glede nedobrovernosti je na strani tožene stranke in toženka bi morala zasejati resen dvom v pristnost tožnikovega prepričanja, česar ni uspešno storila. Zato je odločitev o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem pravilna.

3. Toženka v predlogu za dopustite revizije postavlja pravno vprašanje, na katere pritožbene trditve je višje sodišče v obrazložitvi sodbe dolžno odgovoriti in do katerih spisnih listin se je dolžno opredeliti. Trdi, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse (II Ips 96/2008). Obrazlaga, da je v pritožbi ugovarjala, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z opredelitvijo do dopisa tožeče stranke z dne 3. 12. 2008, ki ga je sama priložila odgovoru na tožbo, v katerem je oporekala trditvi tožeče stranke, da se pogodba z dne 17. 1. 1744 nanaša na sporno parcelo in s katero je oporekala tožnikovi dobrovernosti, če je tožnik vedel, da navedena pogodba ni pomembna, saj se je v dopisu z dne 3. 12. 2008 skliceval na drugo pogodbo. Višje sodišče je z neobravnavanjem predloženega dopisa z dne 3. 12. 2008 in z zatrjevanjem, da toženka ni podala trditvene podlage, navezujoč se na ta dopis, kršilo toženkino pravico do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva. Navedba pritožbenega sodišča, da zatrjevano procesno dejstvo (vsebina odgovora na tožbo) ni resnično, je protispisna navedba, saj je toženka v odgovoru na tožbo pod 1.4. zapisala relevantne trditve in navedla dopis z dne 3. 12. 2008 kot dokaz.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja neutemeljenost trditve o odstopu od sodne prakse in neizkazanost utemeljenosti trditev o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka oziroma o kršitvah človekovih pravic. Ker pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, je zato Vrhovno sodišče toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).