- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1939/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.1939.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Dedovanje in odstop dednega deležaAli se lahko dedič, ki je odstopil svoj dedni delež, ubraniti prevzemu pravde po zapustniku?
- Pravni status dedičaAli je oseba, ki je odstopila svoj dedni delež, še vedno dedič po zapustniku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Kdor je odstopil svoj dedni delež sodediču, se ni odpovedal dedovanju. Iz tega razloga se ne more ubraniti prevzemu pravde po zapustniku.
Izrek
Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek v tej pravdni zadevi zoper pokojno F. R. (prej šestotožena stranka) nadaljuje z njenima dedinjama L.R.P. in B.R.. Obe dedinji sta bili že pred tem toženi stranki.
Proti sklepu vlaga pritožbo B.R.. Navaja, da po pokojni F.R. ni bilo zapuščine z izjemo neizplačane pokojnine in poračuna za mesec november 2007. Iz tega razloga je svoj delež neizplačane pokojnine in poračuna odstopila v korist druge dedinje L.R.P.. Iz tega razloga ne more prevzeti pravde po pokojni zapustnici, saj po njej ni ničesar prejela. Sodišču predlaga, naj sklep v delu, ki se nanaša nanjo, razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da odločitev o pritožbi v tej konkretni zadevi nima nikakršne praktične vrednosti. Pritožnica je namreč že tako ali tako tožena stranka. Zanjo se torej z izpodbijanim sklepom ni nič spremenilo. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče tako le presojalo, ali je odločitev vsebinsko pravilna. Postopek se po 208. členu ZPP (1) nadaljuje, ko ga dedič prevzame oziroma, ko sodnik dediča povabi, naj to stori. Dedič se prevzema pravde ne more rešiti. Odločilno vprašanje je tako le, ali je določena oseba dedič, ali pa to ni. Pritožnica očitno meni, da ni dedinja po pokojni F. R.. Vendar pa iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III D92/2008 (priloga C 1) izhaja, da sta bili za dedinji proglašeni L.R.P. in B.R.. B.R. je sicer potem svoj dedni delež odstopila drugi dedinji. Vendar pa to ne pomeni, da sama ni dedinja. Tisti, ki bi bil sicer po zakonu dedič, se dedovanju lahko odpove. Vendar se pritožnica dedovanju ni odpovedala (1. odstavek 136. člena ZD (2)). Kar je storila pritožnica, se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža 2. odstavek 136. člena ZD). Ob ugotovitvi, da je pritožnica dedinja po pokojni F.R., pa je odločitev sodišča prve stopnje procesno pravno pravilna.
Pritožba ni utemeljena, podani niso razlogi na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
(1) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 do Uradni list RS, št. 45/2008).
(2) Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 do Uradni list RS, št. 83/200.