Jedro

V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur.l. SRS, št. 34/84 in 29/86). Ugovorov, ki se nanašajo na lokacijsko dovoljenje, ni mogoče upoštevati. Ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo je mogoče uveljavljati pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper gradbeno dovoljenje, ki ga je D.F. in A. izdal Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine z dne 27.01.1993 (popravek pomote v priimku z dne 11.02.1993) za gradnjo remize za kmetijske stroje na zemljišču parc. št. 140/2. Tožnika sta v pritožbi navajala, da je gradbeno dovoljenje nezakonito, ker je bila gradnja začeta brez gradbenega dovoljenja in je preblizu njune poti. Streha je oddaljena 30 cm od poti, stena pa le 1 m od poti, tako, da vožnja z večjimi vozili in nakladalno prikolico za potrebe njune kmetije ne bo več mogoča. Gradbeno dovoljenje je pomanjkljivo tudi zato, ker investitorja nimata lastnega dostopa do parcele. Remize investitorja sploh ne potrebujeta in je sporna gradnja po mnenju tožnikov namenjena gradnji stanovanjske hiše. Ne dovolita nobenih prekopov preko svojega zemljišča za potrebe gradnje, saj so za priklope vode in elektrike potrebni izkopi preko njunih zemljišč in tudi zato gradbeno dovoljenje ni zakonito, začeto gradnjo bi bilo treba ustaviti in objekt porušiti. Tožena stranka je zavrnitev te pritožbe utemeljila z obrazložitvijo, da sta investitorja svoji zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja predložila vsa dokazila, ki jih za izdajo gradbenega dovoljenja zahteva zakon o graditvi objektov, pritožbeni ugovori pa se nanašajo predvsem na lokacijo objekta in dostop do parcele, kar pa je predmet lokacijskega dovoljenja, zoper katerega se tožnika nista pritožila in je postalo pravnomočno. Posebnega soglasja sosedov za gradnjo pa zakon o graditvi objektov ne zahteva. V postopku se obravnavajo in upoštevajo predvsem pogoji po tem zakonu in predpisih ter javnopravni interesi. Iz spisovnih podatkov je ugotovila, da sta tožnika sodelovala v postopku. Zahteve in ugovori sosedov, mejašev in drugih prizadetih oseb se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja sicer obravnavajo, vendar jih upravni organ lahko upošteva le, če obenem pomenijo kršitev javnopravnih interesov. Za ugovore zoper graditev brez gradbenega dovoljenja pa je pristojna inšpekcijska služba in ne upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

Tožnika sta dne 03.05.1993 vložila tožbo zoper navedeno odločbo zaradi "pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja in pomanjkljivosti postopka". Navajata, da odločbo tožene stranke v celoti zavračata, ker sta že na ustni obravnavi za lokacijsko dovoljenje navedla utemeljene ugovore, vendar jih upravni organ razen malenkosti ni upošteval. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja sta navedla, da se na lokacijsko dovoljenje nista pritožila, ker sta bila prepričana, da dovoljenje ne bo izdano, dokler pred sodiščem ne bo rešen spor glede poti. Navajata tudi, da je bil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na glavni obravnavi obrazložen zelo površno in da ga nista razumela. Ponovno se sklicujeta na pritožbene navedbe, da investitorja ne bosta gradila remize za kmetijske stroje ampak stanovanjsko hišo, ker za svoje majhno posestvo remize ne potrebujeta. Smiselno predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe ter predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da so ugovori tožnikov po svoji naravi predvsem taki, da se nanašajo na lokacijsko dovoljenje in jih zato v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati ter da lahko ugovore v zvezi z nezakonito gradnjo uveljavljata pri pristojni inšpekcijski službi in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu o graditvi objektov (Ur. l. SRS, št. 34/84 in 29/86 - ZGO). Iz poslanih upravnih spisov je razvidno, da sta investitorja zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložila vse ustrezne listine, ki jih določa 78. člen navedenega zakona in sicer projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pravnomočno lokacijsko dovoljenje, dokazilo o lastništvu stavbnega zemljišča in soglasja organov in organizacij, ki se zahtevajo po posebnih predpisih (elektroenergetsko, sanitarno, požarno in PTT). Tožnika le pavšalno navajata, da obstaja spor glede poti pred sodiščem, iz poslanih upravnih spisov pa je razvidno, da sta tudi v postopkih za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja enako navajala, vendar nista predložila nobenega dokazila o teku kakšnega spora pred sodiščem glede uporabe ali lastništva poti. Pritrditi je toženi stranki, da se ugovori o odmikih od poti in o dostopu na parcelo obravnavajo v postopkih za izdajo lokacijskega dovoljenja in ne v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožnika tudi ne zatrjujeta, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni v skladu s pogoji pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. V upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in v tem upravnem sporu tožnika tudi ne moreta uspeti z ugovori, da investitorja ne bosta gradila remize za kmetijske stroje, ker je za svoje majhno posestvo ne potrebujeta in da bosta zato gradila stanovanjsko hišo. V takem primeru bi investitorja gradila v nasprotju z izdanima dovoljenjema, kar je stvar inšpekcijskih postopkov. Torej, tožena stranka je na podlagi navedenega v svoji odločbi pravilno presodila pritožbene navedbe v skladu z določbami 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato niso utemeljeni tožbeni ugovori o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in o kršitvah pravil postopka, sicer pa tožnika tudi ne navajata konkretnih nepravilnosti in kršitev.

Glede na navedeno tožbeni zahtevek ni utemeljen in je izpodbijana odločba zakonita. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena v zvezi 40. členom zakona o upravnih sporih (v nadaljevanju ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije.